18. Mihelič – Žumer:
V/IV, 350 m (+450 m), 3-4 h
Jože Žumer in Tine Mihelič, 29. 7. 1978 (iz Cozzolina)
1. P: Nives Meroi in Roman Benet, 17. 7. 1983 (iz Levega Piussija)
Smer, bolje rečeno varianta, se prične na veliki osrednji polici in teče po izraziti razčlembi lučaj desno od Bulfonove poči (Levi Piussi). Smer je pomembna predvsem kot najlažji prehod čez zgornjo polovico stene, polica pa med Cozzolinovo smerjo in Malim močvirskim duhom omogoča prehod iz ene smeri v drugo. Razen v zadnjih dveh (krušljivih) raztežajih je plezanje izredno lepo, skala dobra. Večino smeri plezamo v razkoraku. V skali tiči komaj kakšen klin. Vstop na prostrani terasi pod kaminom. Od Cozzolina desno po polici (2 R, II).
Smer ima več ponovitev.
Opis: Opis je komaj potreben, saj se smer niti za meter ne umakne iz neprekinjene poči – kamina – zajede. V prvi kamin vstopimo z leve čez zagozdeno skalo in skozi gladko ožino na dobro stojišče (V, 35 m). Sledi 5–6 raztežajev imenitnega plezanja ves čas po zajedi – poči – kaminu do vznožja ostrega stolpa desno ob zajedi (IV, IV+). Po njej navzgor do črne strehe (IV+), prečnica desno v naslednjo zajedo in po njej 50 m do velike police (V, mestoma krušljivo, travnato), po kateri se z leve priključita Cozzolino in Piussi. Desno za rob v izstopni kamin – žleb. Do vrha je še dobrih 100 metrov (III, II).
Opombe: Smer Mihelič - Žumer je označena na skici kot smer št. 18
Skica: Ennio Antonello in 5rP