16. Zahodni steber – Desni Piussi:
V+, A0/IV–V, 800 m, 6–8 h Arnaldo Perissutti, Ignazio Piussi, 26.–27. 8. 1956
1. P: Karl Koša, Peter Lavicka, 27. 5. 1967
1. sP: Silvano Della Mea, 9. 9. 1981
1. mP: Roman Benet, Nives Meroi, Alberto Busettini, 21. 6. 1982
1. pP: Roman Benet, Roberto Mazzilis 9. 9. 81 (z novo »vmesno« varianto, V+, 3.30 h)
Smer poteka po mogočnem zahodnem stebru desno ob Snežni krnici. Steber je izrazitejši v zgornjem delu, kjer se vanj zarezuje velika izstopna zajeda. Spodaj smer prekriža globoko grapo, ki se pne desno ob stebru (Minerva). Desni Piussi zaradi nekoliko slabše skale ni tako priljubljen kot levi. Kljub nekoliko nižjim težavam pa je smer v celoti zahtevnejša od leve vrstnice, saj je daljša in enakomerno napeta. Najlepši in najtežji del je veličastna izstopna zajeda. Smer ni povsem opremljena. Vstopi pod žlebom pribl. 30 m desno od ustja »Minervine« grape.
Od koče Zacchi slaba ura.
Opis:
Prvi raztežaj preplezamo desno ob žlebu (III), nato pa vanj prečimo čez ploščo. Sledi strm kamin, ki se višje zoži v poč (V+), vrh katere si na stebričku uredimo stojišče (stik z Minervo). Čez plošče (V+, A0) do poličke, po njej levo v kamin, ki mu sledimo do stojišča pod previsom. Desno čez plošče v Minervino grapo. 20 m višje zavijemo proti levi navzgor in sledimo najprej žlebasti zajedi (2 R, IV, IV+), nato pa še vzporedni zajedi levo za robom (IV). Nad njo si uredimo stojišče v žlebu. Nekaj metrov po žlebu, nato pa desno čez plošče (V–). Sledi strma travnata zajeda (V+), ki se izteče v votlino (stojišče). Levo po polici v globok kamin. Po njem 2 raztežaja (III) do police 60 m pod robom Snežne krnice (odcep variante). Polici sledimo desno za rob do pod velike, pravilno oblikovane izstopne zajede. Visoka je okoli 100 m in predstavlja najlepši in najtežji del smeri. Dokler naklonina ne seže čez navpičnico, se v lepem plezanju držimo same zajede (IV, V), višje pa nas trije previsi prisilijo k obvozom. Prva dva preplezamo po levi (V+, A0), zadnjega pa po desni (enaka težavnost). Sledi še dobre pol ure lažjega plezanja (II, III) po vršnem grebenu.
Skica: Ennio Antonello in 5rP