4. Vzhodni steber :
V, A0/III–IV, 450 m (+ 150 m), 3–5 h
Claudio Carratu, Italo Stefani, 2. 9. 1975
1. P: Tine Mihelič, Jože Žumer in Janez Rupar, Vlado Schlamberger, 18. 6. 1977
1. MP: Pavla Kurinčič, Peter Podgornik, 26. 6. 1982
1. ZP: Mauro Bole, Rita Basiachi, 1993
Smer teče po lepo oblikovanem stebru v levem delu severne stene. Po kratkem skupnem odstavku z Gilbertijem se smer v strmejšem spodnjem delu drži desnega boka, v zgornjem delu pa samega raza stebra. Čeprav v zgornjem delu nudi prijetno plezanje, ne sodi med lepše smeri tega območja. Spodaj naletimo na neprijetna krušljiva mesta. Tu so tudi v 40 metrih skoncentrirane največje težave. Redko plezana smer ni opremljena.
Opis: Skupaj z Gilbertijem po položnem spodnjem stebru. Ko Gilberti zavije desno v grapo, nadaljujemo še slabih 100 m po stebru, dokler se ta ne postavi preveč pokonci. Na desni opazimo veliko gladko ploščo, prepredeno s počmi. Po njej 30 m (IV, V) do previsa in čezenj po levi (V, A0, krušljivo) na majhno stojišče. Nadaljujemo po zajedi (IV–) na razek in po lažjem svetu navzgor na polico. Po njej levo na raz stebra, 2 raztežaja po kaminu v levem boku stebra (III, IV), nato pa desno na sam raz. Zgornjo polovico stebra preplezamo po razu. Sprva ni posebnih težav (III, IV–), 100 m pod vrhom pa steber postane strmejši. Ta del preplezamo po počeh na samem razu (IV+). Zadnji metri se spet položijo in nas pripeljejo na vršni greben, kateremu sledimo levo do vrha. (Tik pod vrhom naletimo na markirano pot, ki pelje levo dol proti Strugu.) Zgornji del stebra nudi zelo lepo plezanje.
Opombe: Vzhodni steber je na skici pod št. 4
Skica: Ennio Antonello in 5rP