20. Severni steber – (Desni Piussi) :
VI, A2/V, A1 (PP - VI+/V-VI) 750 m, 7-10 h
Sergio Bellini, Umberto Perissutti in Ignazio Piussi, 11.–13. 8. 1962
1. P: Jože Rožič in Zvone Andrejčič, 1.–2. 8. 1973
2. P: Andrej in Marko Štremfelj, 20. 7. 1978
3. in 4.P: Attilio De Rovere in Ernesto Lomasti, Roberto Simonetti in Walter Cucci, 1. 8. 1978
1. SP: Silvano Della Mea, 22. 8. 1978
Znana PP: Roberto Mazzilis in Roman Benet , 13. 9. 1981, VI+/V-VI
1. ZP: Nives Meroi, Alberto Busettini in Roman Benet, 22.–26. 12. 1987
Obnovljeno: 14. 9. 2022
Smer poteka po mogočnem stebru, ki na desni zaključuje osrednji monolitni del stene. Njegov spodnji del je zelo strm, nad nekoliko položnejšim srednjim delom pa nas glavne težave čakajo med vzponom čez sistem previsov, ki branijo prehod v zopet položnejšo vršno steno. Prvi plezalci so ocenili, da je smer težja od Soldajeve v Marmoladi in Lacedellijeve v Cima Scotoni, današnji plezalci pa Desnega Piussija ocenjujejo predvsem kot eno najlepših smeri v steni in ga po težavnosti primerjajo s Cozzolinovo zajedo. Veličastna tura zavzema ugledno mesto v »julijski eliti«. Smer je razmeroma pogosto ponavljana, zato večina potrebnih klinov že tiči v steni. Skala je dobra. V previsih si večina ponavljalcev še danes pomaga s kakšnim klinom. Vstop je na najnižji točki stebra, nekaj korakov desno od izrazite lope (ki jo sicer običajno dolgo v poletje zakriva sneg). S Stare planine 45 min.
Opis: Od vstopa plezamo nepopoln raztežaj po naravnih prehodih v glavnem naravnost navzgor do dobrega stojišča (VI–). Tu namesto naravnost navzgor po vabljivi zajedi zavijemo desno do poševne strehe. Pod njo levo, nato pa čez previs (VI–, A1) v poč, ki ji sledimo 2 raztežaja (IV do VI–) in tako premagamo spodnji, navpični del stebra. Sledi prečnica levo 30 m čez steno z nezanesljivo skalo (eno mesto V–). Nadaljujemo po plitvi poči (IV), ki se nad ploščato prekinitvijo spremeni v izrazit žleb levo ob stebru. Po njem (III–IV) do gruščnate terase vrh vznožnega stebra.
Dalje po lažjem svetu v glavnem naravnost navzgor pribl. 100 m (III–IV) do dveh vzporednih poči, ki sta 20 m vsaksebi. Čez previs vstopimo v desno poč in ji sledimo 2 raztežaja (V, V+). Višje gori se vzpnemo proti levi čez gladke plošče do votline v levi poči (V, A1, 30 m), ki se tu spremeni v zajedo. Po njej raztežaj do velikih črnih previsov (V+, A1). Prvi dve strehi preplezamo poševno proti levi (A2) in dosežemo neizrazit raz ob zajedi pod tretjo streho. Po tej zajedi navzgor (V), nato pa čez zadnje previse (A2) v kotanjo. Dalje po žlebu in poči (IV) na udobno stojišče. Od tod poteka smer po položnejši steni naravnost navzgor (IV, V–). Po pribl. 150 m dosežemo polico, ki ji sledimo levo na raz. Po njem še 1–2 raztežaja do roba stene.
Opombe:
Smer Severni steber ali tudi Desni Piussi je na skici smer št 20.
Skica: Ennio Antonello in 5rP