7. Meč:
VI+/V-VI, 800 m, 6-8 h
Franček Knez in Lidija Painkiher, 9. 9. 1981
1. P: Graziano Vuerich in Roberto Mazzilis, 19. 9. 1982 (direktneje po razu)
2. SP: Peter Kurtala, 31. 8. 1985
3. P originalne smeri: Filip Bence in Peter Podgornik, 1. 9. 1985
1. ŽP: Betka Galičič, Ksenija Lenarčič, julij 1988
1. ZP: Andrej Štremfelj in Filip Bence , 2. 2. 1989
Znana SP: Miroslav Svetičič - Slavc, poleti 1989, 1.5 h
Leta 1995 so smer opremili s sidrišči za spuste (priporočljiva vrv 2 x 55 m) in za primer reševanja.
Leta 1996 je takoj po izidu drugega vodnika (Grif) Franček Knez skupaj s soplezalci še bolj poravnal linijo Meča.
Že Frančkov popravek Gilbertijeve smeri se je močno približal idealni liniji raza, varianta prvih ponavljalcev pa je praktično dosegla popolnost, saj sta prva ponavljalca le v velikem previsu sredi raza za hipec zavila levo, sicer pa sta se zvesto držala same rezi.
Navajamo njun opis. Že pogled na ta elegantni, mogočni, pravilno oblikovani raz (z zelo smiselnim poimenovanjem) je nadvse impresiven. Nedvomno je to raz številka 1 v Julijcih! O kvaliteti skale in lepoti plezanja so se plezalci izrazili pohvalno.
Smer je samostojna v dobri polovici stene, zgoraj pa se priključi Gilbertiju. Franček in Lidija sta zgornji del smeri plezala levo ob Gilbertijevi smeri.
Vstop na najnižji točki raza, s Stare planine 45 min.
Opis: (Opis prvih ponavljalcev): 1.–2. R: Od vznožja raza plezamo čez nagnjene plošče proti desni do izrazitih previsov (90 m, III). 3. R: Desno v zajedo, nato pa z nevarnega stebrička levo po polički. Ob prvi možnosti navzgor čez navpično ploščo v zajedo, ki ji sledimo do neudobne lopice (50 m, VI, VI+, V). 4. R: Iz lopice desno in po zajedicah (mestoma trava) na raz (50 m, VI, IV+). 5. R: 50 m po razu (III). 6. R: Po lepi zajedi, nato pa po lažjem svetu do ponovnega strmega odstavka raza (45 m, V+, III). 7. R: Po razu, nato po levem boku proti strehi. Stojišče v udobni lopi (možic, 50 m, V, VI). 8. R: Iz lope desno in po veliki zajedi, ki je zarezana v sam raz (50 m, V, IV). 9. R: Dalje po zajedi (odlična skala), naravnost čez zaključni previs in po razu do stojišča (50 m, IV+, V, IV). 10. R: Po razu do udobne police (nadaljevanje velike osrednje police), po njej 15 m levo do kratkega, spolzkega kamina (45 m, IV+, V, polica, možic). 11. R: Čez velik previs v kamin in ob prvi možnosti desno iz njega. Nadaljujemo po kompaktni steni levo ob previsih do stojišča (50 m, VI+, V). 12. R: Desno na raz in po njem navzgor (V). Sledimo razu in po 2 raztežajih (V) priplezamo na prvo večjo ramo, kamor od leve pripelje Gilbertijeva smer. Čaka nas še približno 10 raztežajev imenitnega plezanja po strmem, izpostavljenem razu (IV, V-).
Opombe:
Petnajst let po prvenstvenem vzponu se je Knez vrnil v smer in v spodnji polovici poiskal še direktnejšo linijo smeri: VI+/VI, 4 R-glej desna skica.
Franček Knez, Dani Tič, Mira Uršič, 17. 8. 1996
Več o alpinistični aktivnosti Frančka Kneza; www.gore-ljudje.net/novosti/136766/
Skica: F. Knez in 5rP