20. Mongo:
V+, A0/IV–V, 550 m (+ 300 m), 6–8 h
Rajmond Kovač, Lidija Painkiher, 15. 9. 1980
1. P: Janko Humar, Sonja Jeram, 31. 8. 1984, 7 h
Smer poteka v skrajno desnem delu severne stene, in sicer po črnih kaminih levo od vpadnice zelene glave sredi SZ raza. Ker se samostojno pne tudi čez strmo steno nad glavo (levo od smeri po razu) in ker je treba potem preplezati še preostanek raza, predstavlja Mongo najdaljšo turo v Vevnici. Do zelene glave je plezanje napeto, dalje pa lažje s posameznimi težjimi mesti. V tem delu stene, ki ne slovi po posebno dobri skali, je Mongo privlačna izjema. Klinov je malo. Vstop v prodnatem kotu v vpadnici zajede pod zeleno glavo.
Od koče Zacchi 40 min.
Opis:
Od vstopa po polički desno in skozi previsen kaminček do razčlemb, ki vodijo proti levi navzgor. Po njih 3 raztežaje do gladkih belih plati. Po kotu na njihovi desni navzgor do ogromne strehe. Iz votline pod streho levo čez plošče na polico. Z nje najprej levo navzgor, nato pa po krušljivi polički proti desni in čez manjši previs v kamin. Po njem 2 raztežaja. Ko se spremeni v previsno poč, zavijemo levo v steno. Po njej več raztežajev v loku navzgor (zeleno glavo pustimo na desni) do rušnate gredine pod zadnjo strmo steno (pribl. 60 m nad zeleno glavo). Večinoma naravnost navzgor 3 raztežaje do konca strmega dela stene, ki tu preide v razčlenjen greben. Tu se priključimo smeri po SZ razu, ki nas v poldrugi uri lažjega plezanja pripelje na vrh (II–III).
Opombe: Smer Mongo je na skici pod št. 20.
Skica: Ennio Antonello in 5rP