11. Perissutti-Piussi – Levi Piussi:
VI– (V+, A1)/IV–V, 700 m, 4–7 h
Brata Arnaldo in Umberto Perissutti ter Ignazio Piussi, 19. 8. 1955
1. P: Bruno Giacomuzzi, Mirko Kravanja, Ignazio Piussi, 29. 6. 1956
1. sP: Ernesto Lomasti, 10. 8. 1978
1. zP: Mauro Bole, Marco Sterni, 1988
Popularni Levi Piussi sodi med najlepše in največ plezane na tem območju, zato je tudi dostojno opremljena. Glavne težave in najlepša mesta so zbrana v petih raztežajih osrednjega dela smeri, kjer plezanje poteka v dobri skali. Nad vstopom v sami vpadnici vrha (oziroma izteka Snežne krnice) se smer obrne nekoliko v levo in poteka v cikcaku po levi strani vdolbene stene med obema velikima stebroma ter izstopi v levi kot krnice. Smer vstopi po zajedi nad izrazitim skalnatim otokom sredi grušča ali snega. Na levi so velike črne plošče.
Od koče Zacchi do vstopa dobra ura.
Opis: 20 m nad vstopom zavijemo iz zajede desno na plošče (IV). Drobljiva poč (V–, k) pripelje na polico. Po njej desno mimo previsa, nato pa levo v črno lopo na dnu prvotne zajede. Levo čez spolzko, delikatno steno na polico (V, 10 m) in po njej lahko poldrug raztežaj v levo do poči, ki pelje naravnost gor v lopo pod previsnim kaminom. Po kaminu navzgor do strehe, pod njo desno za rob in po poči navzgor na majhno stojišče (najtežji raztežaj, VI– ali V/A1, kk, 30 m). Nadaljujemo po poči (V) na polico in čez pragove v drobljivo zajedo (nadaljevanje spodnjega kamina). Stojišče v kotanjici v položnejšem delu zajede. Po zajedi 20 m do strehe, pod njo levo in navzgor na stojišče (IV–V, 40 m, kk). Od tod po ozki polički raztežaj levo (III–IV) na teraso pod hrapavim kaminom (prvi plezalci so na začetku poličke takoj krenili navzgor in plezali čez strmo steno levo ob previsih, V–VI, A2, glej skico). Po njem v lepem plezanju (V) do strehe, desno mimo nje (kk) ter po lažjem kaminčku na udobno polico, ki se vleče čez vso steno.
Zgornja polovica smeri poteka po strmi, v desno usmerjeni gredini. Pristop nanjo zapira previs, ki ga preplezamo nekoliko levo od stojišča (V-). Mestoma krušljivi razčlembi sledimo tri raztežaje do police pod navpično steno (III–IV). Preplezamo jo v imenitnem plezanju po tanki poči, ki se višje izgubi v odprti steni, bogati z oprimki (IV+, 40 m). Tako dosežemo travnato polico, po kateri se sprehodimo desno v Snežno krnico. Do vrha nas čaka še skoraj ura napornega vzpona čez sneg ali grušč. (Umik na levi greben je priporočljiv le ob slabših snežnih razmerah.) Sorazmerno krušljiv zadnji del smeri prvih plezalcev, ki se nad izstopno polico pne levo ob krnici na vršni greben, ni najbolj priporočljiv.
Opombe: Smer Levi Piussi je na skici pod št. 11
Skica: Ennio Antonello in 5rP