Bolj ko se korak bliža koncu doline Zadnjice, večji je občutek majhnosti pred ostenjem, ki raste pred očmi in se dviga visoko v nebo. Mogočni Vršac izstopa z mizasto vršno glavo in strmo steno, ki je nedvomno kraljica Zadnjice.
Spodnji, bolj kosmati predeli stene, so raj za gamse, kjer so nekoč drzni Trentarji za potrebe številnih lačnih ust ob domačem ognjišču in trofej željno gospodo gnali gamse po spoštovanja vrednih strminah in žlebovih.
Generacija mlajših plezalcev je v zatrepu Zadnjice po drugi svetovni vojni iskala in našla številne nove izzive.
V mogočni steni je bilo v več poskusih preplezanih nekaj naravni linij, ki so nakazovale glavne plezalne probleme okrog strme glave Vršaca.
Tančica vršne stene je bila odkrita ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, sedemdeseta leta so bila nekako zatišje in priprava pred novim valom plezalcev, ki je steno vzel v zakup na začetku osemdesetih let. Sledila so nepozabna leta, ko so nove, običajno vedno težje smeri in zahtevne ponovitve polnile steno Vršaca, steno kamor v zadnjem času zahaja žal vedno manj obiskovalcev.
Vsekakor gre v steni Vršaca za dolge, orientacijsko zahtevne in resne ture, neprimerne za neizkušene plezalce velikih sten.
Več o SZ steni; www.primorskestene.com