19. Črna lepotička: V+/V, 200 m, 4 h
Janko Humar in Sonja Jeram, 11. 8. 1985
Znane P:
Barbara Čibej in Boris Sedej, poleti 1987 ali 1988
Marko Čar in Tone Tavčar, 31. 8. 1995
Prva smer v tej strmi steni, znanilka pomladi med mlajšo generacijo plezalcev.
Janko je takole na kratko opisal plezanje nove smeri: Čudovita smer, ki poteka po izpostavljeni steni, kjer ne manjka od vode razjedenih plošč, šalc, rogljičkov, dobro razčlenjene skale brez krušljivih mest … Smer kljub močni izpostavljenosti in na videz neprehodni steni ostaja v mejah pete stopnje.
Urednik: Navzlic temu kratkemu, toda vzpodbudnemu opisu in dokaj nizki oceni, se je kar nekaj poskusov ponovitve končala na koncu prvega raztežaja (IV+), kjer smo zaman iskali prehod naprej v okviru četrte stopnje. Očitno je bil Janko takrat v izredni plezalni formi in je v družbi dobre soplezalke premikal meje mogočega malo hitreje kot žalujoči ostali, kar je dokazal tudi v ostalih smereh iz tistega časa.
Opis: 1.R Po razu stebra, ki sega skoraj v gozd. Do previsa, čezenj in po razčlembah rahlo proti desni gor do mesta za stojišče - klin (IV+/IV, 50 m). 2.R Levo in naravnost navzgor, po čudovito razčlenjenih ploščah na polico (IV, 50 m). 3.R Tu se začne zajeda, ne po njej, ampak desno gor čez plošče pod streho, na njenem levem robu je primeren prostor za stojišče (V/IV, 30 m). 4.R Prestop levo okrog roba, kjer se ne smemo dati zvabiti v zajedo, ampak naravnost gor za lusko, desno navzgor čez plošče in med dvema rušnatima grmoma na polico (V+/V, 50 m). 5.R Pet metrov navzgor po zajedi, nato pa dolga in izpostavljena prečka čez plošče proti desni do roba napušča. Levo ob napušče navzgor na sestopno gredino (V/III-IV, 40 m).
Skica: Janko Humar