8. Vidimo se v peklu: VII/VI+, 700 m, 9 h
Bojan Počkar in Miha Kajzelj, 24. 8. 1991
Smer je maksimalno fizično in psihično zahtevna, varovanje je pogosto problematično. Smer je primerljiva s Klicem divjine, ni tako zračna, kompleksno so težave zelo podobne, posamezni detajli pa so tu težji.
Opis: Smer vstopa 40 metrov levo od Klica divjine in poteka ves čas okrog 100 m levo.
V spodnji tretjini je skala drobljiva in napokana, smer se v tem delu izogiba streham in previsom. Varovanje je težko nameščati. Srednji del smeri, kjer smer poteka po razu, je lažji, vendar pa psihično zahteven, ker je v tem delu veliko navpičnih trav. Varovanje je le simbolično, potrebna je velika zbranost. Smer pride na značilno lusko približno 80 m pod vrhom, kjer se združi s Klicem divjine in Ledenimi rožami.
Potrebna oprema: 15 - 20 različnih klinov, komplet metuljev in zatičev.
Opombe: Bojan Počkar je takole zapisal po opravljenem vzponu:« Če že komu priporočam to smer, potem jo priporočam samo pravim pustolovcem. Tistim, ki ne iščejo samo čim višjih ocen in enkratne skale, pač pa tudi avanturo, tveganje, doživetje v »od boga pozabljenih stenah.«
Skica: Miha Kajzelj