1. Gamsov rob:
IV+/III-IV, 900 m, 4-6 h
Mira Marko Debelak, Edo Deržaj, 22. 7. 1928
Druga smer v severnem ostenju Mangarta, ena od mnogih smeri takrat zelo uspešne plezalke Mire Marko Debelakove in njenih soplezalcev.
Več o MMD; 365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174486178
1. P: Uroš Župančič, 31.7.1931 _ Podatek o Župančičevi solo ponovitvi smeri »Gamsov rob«, je zasledil plezalec Urban Bolta v knjigi "Kjer tišina šepeta", avtor France Avčin. Dodano 27.4.2022.
2. P: Massimina Cernuschi, Mario Premuda, 20. 8. 1931
3. P: France Avčin in Franc Slapšak, 14. 8. 1933 _ Prispevek o njunem plezanju, ki se je kljub padcu v smeri dobro končalo najdete v knjigi "Kjer tišina šepeta", avtor France Avčin. Dodano 27.4.2022.
4. P: Cina Ucosich, Olga Zuani in Walter Kulterer, 14. 8. 1935
1. ZP: Mauro Bole - Bubu in Rita Basiachi, zima 1992
Znan sestop: Filip Bence, 5. 8. 1990 (večkrat)
Opomba urednika: Filip je plezal Gamsov rob velikokrat, saj mu je običajno služil kot sestop, ko je sam plezal smeri levo ali desno, oziroma takrat, ko je v ostenju Mangarta plezal več smeri v enem dnevu.
"Gamsov rob" se imenuje od vsepovsod dobro viden zelen greben, ki na levi strani obroblja Mangartovo osrednjo steno in se strmo pne desno ob veliki steni Malega Koritniškega Mangarta proti globoko zarezani Hudi škrbini. Že na daleč izdaja enega najnaravnejših prehodov čez mogočno ostenje Mangarta. Smeri s plezalske plati ne moremo priporočiti, saj je vzpon čez krušljivo skrotje in travnate strmali mučen in pogosto tudi nevaren. Skalnati greben je privlačnejši le v zgornji tretjini.
Opis: V skrotasto vznožje grebena vstopimo z leve. Stožčast podstavek se višje gori zoži v ozek hrbet, ki mestoma prehaja v pravi greben. Po njem se vzpenjamo (mestoma skozi ruševje) do izrazitega vršiča, ki zaključuje spodnji dve tretjini grebena. Šele od tu dalje je Gamsov rob skalnat. Po lahkem grebenu nadaljujemo do gladke, strme stene, kjer nas čakajo največje težave. Lotimo se je naravnost, vendar kmalu zavijemo po ozki polički desno. Ta pripelje v lažjo poč desno ob omenjeni steni. Po njej in dalje po grebenu, ki tu ni več izrazit. Vršne skale so razbite in nepregledne, možnih je veliko variant. Opisi v raznih vodnikih so tu povsem nejasni. Po sistemu »znajdi se« izstopimo na globoko zarezano Hudo škrbino in na markirano pot.
Skica: Peter Podgornik