1. Smer Mežnar/Svetičič: VII-/V+, 150 m, 1 h
Peter Mežnar in Miroslav Svetičič – Slavc, 10. 7. 1994
Ušje je zadnji izraziti vrh v grebenu preden se le-ta izgubi v strmih pobočjih nad Zadnjo Trento, od koder vodi na vrh stara pastirska in lovska pot. Po razpoložljivih podatkih premore le eno kratko skalno smer v severozahodni steni do katere prideš po zahtevnem brezpotju. Mogoče bi bilo razdrapano in z grapami obdarjeno pobočje primernejši cilj za zimske obiskovalce. Gre za smer kjer je dostop trajal štiri ure, plezanje eno uro, sestop na drugo stran pa še dve debeli uri. Prava raziskovalna tura za ljubitelje trentarskih dogodivščin.
Opis: Smer poteka v desnem delu severozahodne stene Ušja (srednji del zapirajo rumeni previsi) po lepih naravnih prehodih. Drugi raztežaj postreže s težavami spodnje sedme stopnje, tretji je ocenjen V+.
Dostop: Iz Zapodna čez stugo Suhega potoka iskajoč lovske in gamsje prehode skozi rušje po poraščenem rebru, ki pripelje v predel Na glavah – levo od Ušja. Čez gape, skozi rušje in skrotje pod steno, okrog 4 h.
Sestop: Avtorja smeri sta sestopala po pobočju na vhodno stran (območje skozi Rižo, Po dolu) in prišla v Trento nekje v območju plezališča nad kampom, nasproti pokopališča. Od tu vodi proti Ušju pastirska in lovska steza.
Opombe: Med pripravo gradiva za splet sem v Slovenskem alpinizmu (od 1. 12. 1993 do 30. 11. 1994) zasledil kratko novico o novi smeri v steni Ušja (Smer Ipavec – Stres, VII/V+, 150 m, Blaž Stres in Izstok Ipavec, 29. 8. 1994). Očitno gre za neljubo napako in mogoče storjeno krivico drugi navezi (Mežnar – Svetičič), ki je po besedah poznavalcev takratnih dogodkov plezala novo smer v tej steni. Kljub preverjanju plezalnih vzponov pokojnega Miroslava Svetičiča – Slavca, žal nisem uspel dobiti več podatkov. Pravo informacijo o tem plezanju sem dobil kmalu po izidu članka od Petra Mežnarja.