2. Smer prvopristopnikov :
II, 400 m, 1,5 h
Prvi znani plezalci so bili Adolf Gstirner, Elsa Meebold in gorska vodnika Alojz Košir in Janez Juvan (oba iz Bele Peči).
Datum prvega znanega vzpona je 16. septembra 1895 (Glej Naš alpinizem).
Opis: Usmerimo se na pobočje pretežno poraščeno z ruševjem in po njem navzgor vseskozi rahlo proti desni, do roba. Za robom vstopimo v grapo in ob zagozdeni skali preplezamo manjši skok (II). Nad skokom se grapa razcepi v dva kraka. Nadaljujemo po desnem, ki se spušča z vrha. Preplezamo gladke plošče (II, 30 m) in nadaljujemo po žlebu proti vrhu (I-II). Žleba sta dva (vporedna), lažji je vpon po levem.
Dostop: Po markirani poti, ki vodi skozi Plazje proti Mangartskem sedlu.
Sestop: Običajno po smeri vzpona.
V grapi je bil opažen klin, ki omogoča varovanje pri sestopu preko kratke izpostavljene stopnje (II+).
Opombe: Vršna grapa ima dva vzporedna žlebova. Prvopristopniki so plezali po desnem žlebu, ki privede pod vršno špico vzhodnega vrha. Pod strmo vršno steno so zavili v levo, proti škrbini pod manjšimi skalnimi roglji, 30 metrov pod vzhodnim vrhom (II). Sestopali so po vzporednem levem žlebu (gledano od spodaj navzgor), ki se spušča s škrbine južno od zahodnega vrha. Za opis glej Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, leto 1901 (str. 344), oziroma povzetek v Našem alpinizmu. Filip Bence in France Ferjan sta iz desnega žleba plezala naravnost navzgor na vzhodni vrh (IV, 50 m).
Znani obiskovalci opisane smeri so poleg Franceta Ferjana in Filipa Benceta (v vrhnjem delu verjetno prvenstvena varianta) še Matija Turk, Janez Turk, Jože Hribernik (varianta prvopristopnikov).
Povzetek opisa smeri prvopristopnikov iz knjige Naš alpinizem:
Iz Bele Peči v dolino Mangartskih jezer, dalje po Plazju (V Plazeh, In der Lahn), po tej grapi skoraj do njenega razcepa. Nasproti studencu desno proti Bukovniku in v njegovo pobočje. Po širokih policah navkreber proti severu do prvega gruščastega jarka in po njem navzgor, levo skozi gladek kamin (5 m). V vijugah po širokih policah in v loku na gredino pod vršno gromado. Čez strmo stopnjo (drnasta peč) prideš v grapo. Tu se moraš splaziti pod velikim bolvanom. Tik za njim levo po stranski grapi navzgor in na stranski vršič. Preprečiš grapo in nato na vrh. Iz Bele Peči 6 ur (Z. A. V. 1901., 319.).
Še kratka informacija iz plezalne zapuščine Filipa Benceta;
Ker zagotovo ni vedel, da s kolegom Francetom Ferjanom pleza na Bukovnik v območju Smeri prvopristopnikov, je smer poimenoval Križeva-III+/II, 700 m. Tisti dan (4.10.2008) sta namreč nosila na hrbtu dokaj velik lesen križ in ga namestila na vrhu Bukovnika.
Po oceni smeri in njunih plezalnih sposobnosti sta zagotovo marsikje plezala bolj direktno in s tem naletela na večje težave in s tem višjo oceno smeri.
Žal je bil to eden zadnji obiskov neumornega plezalca v teh gorah, ki je samo v stenah nad Mangartskimi jezeri preplezal sam ali v družbi redkih soplezalcev čez šezdeset novih smeri in bil zagotovo tudi najboljši poznavalec teh čudovitih gora.
Skica: Janez Turk