18. Zimska smer : IV/III, okrog 600 m, 3 do 4 h
Janez Brojan, 11. 3. 1937
Prvi zapisan zimski vzpon preko severne stene Razorja. Smelo dejanje gorskega samotarja, nosača, reševalca, vodnika … Janeza Brojana iz Mojstrane, za katerim je v letih med obema vojnama ostalo po stenah Julijcev veliko število novih smeri.
Znana ponovitev, v mejah kjer bi lahko potekala Zimska smer; Edo Kozorog, Igor Škamperle in Rajko Noč, 5. 1. 1980 (njihova ocena 40°do 80°, v smeri sta bila dva zahtevnejša, strma skoka). Sredi stene jih je ujelo poslabšanje vremena, ki se je spremenilo v pravi vihar … Igor je zimsko avanturo mladih plezalcev lepo opisal v knjigi »Sneg na zlati veji«.
Opomba urednika: Po primerjanju podatkov o smeri in mnenju nekaterih poznavalcev stene se vris te smeri na fotografiji v plezalnem vodniku PLEZALNI VZPONI VZHODNE JULIJSKE ALPE iz leta 1970 ne ujema z oceno, dolžino in opisom smeri, ki je povrhu vsega napravljen za kopne razmere.
Po vsej verjetnosti vstopi smer bolj levo, bližje Kugyevi smeri, kjer se ponuja obilo logičnih prehodov. Tudi izstop iz stene je verjetno v območju le-te, stena levo je zagotovo težja od navedenih težav.
Opis: Original opis iz VJA 1970: Čez travnate vesine do prečne police, nato levo v krušljiv kamin. Navzgor pod velik stolp in levo ob njem navzgor po žlebu do vrha. Nato čez strme plošče levo navzgor pod gladek skok. Po ozki in gladki poči sredi skoka in dalje čez previs v desno na sedelce. Z njega en raztežaj navzgor na desni rob, po žlebu v izstopno grapo in po njej na rob stene.
Dostop: Od Ruskega križa (pred tretjo serpentino) ali Mihovega doma na vršiški cesti. Navzdol po planinski poti, čez strugo Suhe Pišnice, preko travnikov planine v Klinu in v rahlem vzponu proti Koči v Krnici (okrog pol ure hoje). Naprej po urejeni poti skozi dvigajočo se Krnico do pod predela med R. Šplevto in levo od vpadnice vrha Razorja, tam, kjer je stena najbolj razčlenjena (čas dostopa z izhodišča na vršiški cesti je slabi dve uri).
Sestop: Z območja roba stene na SV grebenu. Navzdol v kontasto dolino pod vzhodno pobočje vršne glave Razorja in vse do Pogačnikovega doma na Kriških podih, okrog 45 minut. Lahko tudi levo po SV grebenu preko Kriškega roba do stika označene poti, po kateri sestopiš po zavarovani poti preko Kriške stene in mimo koče v Krnici. Do izhodišča na vršiški cesti je okrog 3,5 ure hoje.
Opombe: Edo, Igor in Rajko so bili vsa leta prepričani, da so plezali v območju Kugyeve smeri, dejansko pa so sledili logičnim razčlembam desno od le-te. V Kugyevo smer, so zavili pod robom stene, tam kjer se ponuja naraven prehod na greben, ki je pozimi in pomladi običajno ovešen z velikimi opastmi.
Skica: Igor Škamperle