3. Smučarski spust izpod vrha Bucherja: 55°/40°do 45°, (celoten vzpon iz izhodišča 1040 metrov), 5 do 6 h
Avstrijski alpinistični smučarji
Gotovo je ta alpinistični smučarski spust izpod vrha markantnega Bucherja po strmi vzhodni steni, v neposredni bližini nabrušenega Severnega grebena-raza eno težjih podobnih dejanj v dolini Remšendol. Akterji spusta so nekaj časa ugibali, če je spust sploh mogoč. Uspeli so s spustom okrog 50 metrov izpod vrha, slabe snežne razmere jim niso dovolile spusta s samega vrha. Njihova ugotovitev je, da je zaradi nizke nadmorske višine in vzhodne lege pobočja primeren čas za smučanje sredi zime in ne veliko kasneje. Priporočajo lep zimski dan, ko se v dobrih razmerah lahko uživa z smučanjem po pršiču.
Vsekakor je sam vzpon po in ob Severnem razu plezalsko že dovolj zahteven in izpostavljen, temu primerna je tudi potrebna plezalna oprema. Akterji vzpona in spusta uvrščajo gibanje v mejah Severnega grebena brez primere v Julijskih Alpah.
Opis: S parkirišča (okrog 850 metrov) na začetku doline Remšendol slediš gozdni cesti (steza št. 511), ki poteka ob desnem bregu Belega potoka (Rio Bianco). Dolga dolina z nekaj časa ravnim dnom je ujeta med strmimi pobočji divjih vrhov krog in krog. Na višini okrog 1000 metrov se dolina razdeli v dva kraka (križišče ceste/oštevilčene steze 511 in 519). Nadaljuješ levo v območju steze št. 519, ki pelje na Rateško škrbino med Poldnikom in Bukovnikom. Stezi slediš do konca doline, kjer se predte postavi strma skalno-rušnata pregrada pod Moriško krnico (pozimi lahko območje zaledenelih slapov). V zimah z visokim snegom lahko nadaljuješ vzpon do Moriške krnice po sredi doline v območju slabo vidne steze št. 519. V skromnejših zimah je primernejši vzpon v levem delu omenjene pregrade, kjer je potrebno računati na vzpon s cepinom in derezami v mešanem terenu skala/rušje, nad katerim dosežeš prostrano krnico, ki jo moraš potem prečiti v desno proti vzhodni strani Bucherja. Najboljša in hitrejša varianta dostopa naj bi bila na desni strani doline, po nekakšnem žlebu, kjer svetujejo akterji vzpon z derezami in cepinom. Tod kmalu dosežeš položnejši teren, po katerem si hitro v spodnjih predelih prostrane krnice. Iznad prvega strmega predela se preči proti desni, po zmerni strmini, do pod edinega prehoda skozi žleb, po katerem najprej navzgor, potem desno do skalnega obronka, okrašenega z lednimi slapovi in svečami. Teren je tu zmerno strm, po njem prideš na levi pod skale, višje dosežeš malo izravnavo. Gibanje v pršiču je tod lahko dokaj naporno. Vzpon se zopet usmeri proti desni, sledi ozek in strm odstavek, visok okrog pet metrov. Teren naprej postane položnejši, vzpon naprej poteka diagonalno desno navzgor v smeri severnega grebena. Napredovanje je mogoče je tudi z smučmi na nogah - odvisno od razmer. V bogatih zimah je rušnat teren lahko dobro zalit s snegom. Ko se doseže veliko snežno strmino pod sedlom in Severnim grebenom, je najbolje navzgor, v mejah prostranega in ne prestrmega grebena. Na višini okrog 1900 metrov postane greben zmerom bolj strm in izpostavljen, večinoma je prehoden na severovzhodni strani. Višje dosežeš mesto, kjer pustiš smuči in nadaljuješ vzpon po ostrem grebenu na vrh Bucherja.
Po sestopu z vrha do smuči sledi zahtevno smučanje v smeri vzpona, vse do doline. Zahtevno, kratko strmo in ozko stopnjo preplezaš v sestopu. Iz izravnave pod njo sledi smučanje do spodnje strme stopnje in naprej v lažjem spustu do doline.
Komentar akterjev: Ko po opravljeni turi gledaš proti vrhu Buherja se ti ne zdi isti kot zjutraj.
Urednik: Podobni komentarji se običajno dajejo po globoko doživetih gorskih dogodivščinah!
Za sam vzpon po smeri smučanja in nadaljevanje po grebenu do vrha Bucherja je potrebna dobra mera plezalnih izkušenj in oprema za zimsko plezanje v zahtevnem terenu.
Dostop: Dostop iz Remšedola do rame na višini okrog 1700 metrov je v predelu iz Moriške krnice do rame skupen z dostopom prvih plezalcev Severnega grebena.
Sestop:
Opombe: Več informacij je v novejšem turno smučarskem vodniku »Scialpinismo nelle Alpi Giulie occidentali«, založbe Versante sud - pomlad 2012. Gre za delo avstrijskih-koroških alpinističnih smučarjev, ki so v zadnjih desetih letih opravili in primerno dokumentirali vrsto zanimivih vzponov in zahtevnih smučarskih spustov na področju Zahodnih Julijskih Alp. Avtorji vodnika so: Christian Wutte, Paul Ganitzer in Robert Zink.