1. Quant’è bella Giovinezza:
6a+/4b-5c, 280 m/11 R, od 3 do 4 h
Alex Di Lenardo, Attilio De Rovere, Ennio Rizzotti in Max Laurenčič, 28. 8. 2010
Najbolj leva in najdaljša smer v severozahodni steni Bele peči je speljana po levem robu SZ stebra vse do njegovega vrha. Avtorji smeri, gorski vodniki s Furlanije, so jo posvetili pokojnemu kolegu Luci Vuerichu, vsestranskemu vrhunskemu plezalcu, znanemu tudi med slovenskimi gorniki.
Gre za lažjo in dobro opremljeno smer. V zgornjem, lažjem in bolj razgibanem delu smeri je potrebno dobro paziti, kje so vmesna varovala - svedrovci in stojišča.
Opis: Prvi trije raztežaji potekajo po razčlenjeni steni, težavnost do 4b, četrti je ocenjen s 5c. Sledi najtežji z oceno 6a+, kjer te čaka prehod čez strmo skalno stopnjo s prečko desno na vrhu. Nato vse do konca smeri težave med 4 in 5c.
Do vrha Bele peči je še okrog deset minut zahtevne hoje in lažjega plezanja v mejah grebena.
Dostop: Do koče Gilberti prideš lahko z žičnico z Nevejskega prevala; od koče navzdol po stezi št. 635, mimo vzhodne stene Bele peči, do odcepa slabo vidne steze (označeno z zbledelimi rdečimi krogi) na višini okrog 1564 m. Do tu lahko pridemo peš z Nevejskega prevala v slabi uri hoje po stezi št. 635. Po ostankih slabo vidne steze in rušju prideš pod severno stran gore, vse do višje ležeče, široke kotanje pod severozahodno steno. Čez kratke skalne skoke do pod stene, nato po polici levo do možica in še proti levi do travnate police na skrajni levi strani stene (2 x svedrovec), kjer začne najbolj leva smer. Pristop od koče Gilberti okrog 45 minut, z doline vsaj 1.5 h.
Sestop: Z vrha Bele peči navzdol (smer jug) po edini planinski poti do sedla Bela Peč. Od tam levo navzdol po stezi št. 632 (smer vzhod), do koče Gilberti, okrog 45 minut.
Skica: Peter Podgornik