3. Matijev steber:
V/IV, mesto A2, 450 m, 12 h
Pavel in Peter Podgornik, 7. 10. 1979
1.P: Ivan Rejc, Janko Humar in Žarko Trušnovec, 22. 7. 1981, 6 h
2.P: Boris Sedej in Peter Poljanec, 11. 6. 1983
PP je ocenjena z VII stopnjo.
Opis: Vstop v smer iz zelene glave levo od grape, ki vodi pod Alijevo smer. Najprej plezaš po položnem kaminu, ki se konča pod črnimi previsi. Prečiš 20 m levo do lepo vidnega pomola, nadaljuješ navzgor čez strmejši odstavek proti levi do rušnate glave. Preko rušnate glave do pod strme stene, ki se pne vse do roba. Vstopiš desno od vpadnice kamina, čez previs in krajši kamin ter rahlo proti levi v markanten kamin, ki mu slediš vse do velike police pod gladkimi temnimi ploščami (lepo vidnimi iz doline). Raztežaj desno po veliki polici do markantne poči, ki vodi proti desni (60 m kk, lepo izpostavljeno plezanje). Na vrhu poči te čaka gladka plošča s skromno razpoko (5 m A2, kk), ki poteka levo od previsnega, zaprtega kamina. Do poličke in po njej težavno proti desni v kot iz katerega plezaš rahlo levo na pomolček in navzgor do druge večje police, ki vodi pod izstopni kamin, ki nas pripelje na rob stene (V raz – greben). Še pol ure po grebenu in po gamsjih prehodih med vršnimi glavami do vrha Jerebice.
Priporočljiva oprema; deset različnih klinov, metulji (3 široke zagozde) in komplet zatičev.
Opombe: Na soboto zvečer sva iz Bovca pešačila v Log pod Mangart in ponoči šla pod steno (spala sva nekje visoko v rušju par ur). Ob svitu sva premražena vstopila v smer in jo zvečer zaključila na robu stene. Ker nisva poznala sestopa,sva že v trdi temi prišla na vrh Jerebice in nadaljevala po poti v Možnico. Nekje okrog Jezerskega sedla sva pot izgubila in se tega zavedela že na Italijanski strani. Naprej nama je svetila luna, v njeni družbi sva prišla v ponedeljek ob štirih zjutraj v Bovec na avtobus in bila ob sedmih na delovnem mestu.
Skica: Brata Podgornik