33. Igorjeva smer: IV, 60 m, ura in dvajset minut
Janez Otrin in Jure Vajs, 28. 7. 2012
Plezalca sta smer posvetila Igorju, tisto leto preminulem očetu Jureta Vajsa.
Znane kasnejše ponovitve:
- Drago Praprotnik, Janez Otrin in Vinko Praprotnik
- Anže Feldin in Grega Berce
Kdo je prvi stal na vrhu počasi razkriva čas; iz Arhiva Osterr. Alpenzeitung 1913/896; 1913; Revija; Z003 je razvidno, da je leta 1911 in 1912 priplezal nanj po novih smereh Klodwig Tschada (glej opis smeri št 31 in 31a, dodano 1. 11. 2021 in avgust 2023).
V smeri plezanja, ki je po mnenju avtorjev zagotovo najlažja možnost pristopa na Turn pod Razorjem, nista našla nobenih sledi predhodnikov (klinov, ostankov za spust …). Glede na delček kamenine podobne betonu, ki sta jo opazila na vrhu, domnevata, da so bili mogoče pred njima na vrhu Alpini - italijanski vojaki, ko so označevali mejo med kraljevino SHS in kraljevino Italijo (Rapalska meja iz leta 1920). Najlažji pristop do Turna je namreč iz Mlinarice, ki je takrat pripadal Italiji. Nema priča tistih časov so redki ostanki mejnih kamnov v območju SZ grebena.
Očitno je, da je Turn dolgo sameval, gotovo je zanimiv za zbiralce slovenskih dvatisočakov, vendar se mu večina izogiba zaradi njegove divje podobe.
Opis: 1.R: Najprej preko lažjih skokov (II), nato v kamin (mesto okrog III do IV), vrhu katerega sledi položnejši teren na značilen podstavek - prostor za stojišče.
2.R: Začne po razu; par metrov lažje, nato se raz postavi pokonci. Tu zavije levo, nekaj metrov sledi drobni polički, nato navzgor v smeri odstopljene luske. Po luski do njenega vrha in spet desno na raz, po katerem je še par metrov plezanja do vrha Turna. Drugi raztežaj je konstantna štirica, vmesno varovanje je možno z metulji in nekaj klini.
Dostop: Do zatrepa Mlinarice lahko prideš po stezi od cestarske hiše na vršiški cesti ali z Vršiča. Ko zavije zavarovana planinska pot v SZ stran Razorja, nadaljuješ pristop po vedno ožjem in strmem melišču/snežišču v smeri Turna. Potrebno je priti na njegovo levo škrbino (gor gledano), sledi vstop na značilen podstavek s Krniške strani, okrog 2,5 do 3 h.
Sestop: Povratek s Turna zahteva dva spusta po vrvi; zaradi razbitega terena je na vrhu zelo težko urediti varno stojišče. Avtorja tega vzpona sta pustila na vrhu tri kline povezane s pomožno vrvico, pri uporabi obstoječih stojišč priporočata dodatno previdnost. Drugo stojišče za spust sta uredila na podstavku, tam je ostala pomožna vrvica …
Izpod Turna je možnih več variant, odvisno od želja, najlažji je povratek v smeri dostopa. Možno je nadaljevanje na vrh Razorja v območju S grebena ali pa prečenje kratkega dela severne stene na vzhodna pobočja vršne glave-na Kriške pode…
Opombe: Posodobljeno 1.11.2021 - Turn pod Razorjem- 2394 m (včasih je slišal tudi na ime Cerkveni stolp, Zvonik…)
Šestdeset metrov visok, zvoniku podoben skalni zob, že dolgo buri duhove med samotnimi gorniki in obiskovalci brezpotij. Kot okameneli stražar stoji visoko nad Krnico, dobrih dvesto metrov pod vrhom Razorja. V njegovi bližini zavije SZ greben proti jugu, malo višje se združi s SV grebenom, kot eno se v razbitem pečevju dvigujeta proti vrhu Razorja.
Skica: IT. Arhiv, J. Vajs in P. Podgornik