30. SZ in S greben: III/II, 600 m (višinska razlika), dolžina grebena je vsaj 1300 m, čas plezanja okrog 5 h
Po zapisanih virih sodeč je bil vršni del S grebena prvič preplezan poleti 1885 leta. Do njega so prišli najprej s severovzhodne strani, ob prvem vzponu s Krnice na Razor (Julius Kugy in vodnik Janez Rogar-Korobidelj iz Kranjske Gore). Poleg domačinov in redkih obiskovalcev ( Jože Komac-Pavr, Julius Kugy in G. Balaffio ...) so delovali na območju grebena alpini -italijanski vojaki, ti so označevali mejo med Italijo in kraljevino SHS (Rapalska meja iz leta 1920). Ozemlje v zatrepu Mlinarice je takrat pripadalo Italiji, o tem pričajo redki mejni kamni na grebenu. Gotovo sta ga podrobneje spoznala Klemennt Jug in Vladimir Kajzelj 18. 8. 1923 ob prvem zapisanem, a žal spregledanem vzponu preko celotne severne stene do vrha Razorja.
Opis: Okrašen z številnimi stolpi, škrbinami, ostro grebensko rezjo in primerno krušljiv zahteva greben od obiskovalca obilo plezalnih izkušenj. Z vrha Razorja se spušča najprej proti severu, vse do Turna pod Razorjem (v stari literaturi je zaslediti zanj ime Cerkveni stolp, Zvonik …). Tu se obrne proti severozahodu, navzdol preko Malega Razorja in ostalih vrhov, škrbin in stolpov vse do najnižje točke, imenovane Škrbina, ki loči Razor od Zadnjega Prisojnika.
Nekatere točke na grebenu so lahko tudi turno smučarska izhodišča za spust proti Mlinarici.
V mejah grebena je davno užival naš znan alpinist in gorski samotar Uroš Župančič. V zanimivem članku nas popelje z vrha Razorja v skrivnostni svet stolpov, škrbin in grebenskih rezi vse do Škrbine in naprej proti Prisojniku; www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1949_10_12.pdf#page=31
Z nasprotne strani, iz Škrbine navzgor preko celotnega SZ in S grebena sta plezala Marijana Cuderman in Marko Kern, 27. 9. 2003 www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/030927.html
Dostop: Do Škrbine v zatrepu Mlinarice lahko pristopiš po stezi od cestarske hiše na vršiški cesti ali po zavarovani planinski poti z Vršiča, okrog 1,5 do 2 h.
Sestop: Z vrha Razorja po urejeni poti do malo nižjega sedla Planja (2350 m), od koder je več možnosti sestopa:
a) Po markirani, zavarovani poti na Kriške pode (1 h) in dalje v Krnico (še okrog 3 h).
b) Po markirani, zavarovani poti na Vršič (okrog 3 h) ali po stezi skozi Mlinarici do cestarske hiše na vršiški cesti (okrog 2,5 h).
Skica: Peter Podgornik