SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: Šplevta - JZ stena, Zadnjica, Vrh Osojne krnice (K 1957) – Z stena, Zadnjica, Zaledeneli slapovi pod Šplevto
Opis gore: Šplevta je malo znan vrh v senci višjega soseda Pihavca, s katerim tvorita pregrado med Kriškimi podi in Luknjo. Dviguje se ob markirani planinski poti, ki povezuje Zadnjico s Pogačnikovim domom na Kriških podih, ki je lahko plezalcem dobro izhodišče za plezalna potepanja. Položnejše severno pobočje Šplevte delno napaja Spodnje Kriško jezero, jugozahodna stena pa ponuja radosti plezalcem uživačem, ki iščejo nove smeri v stenah, kjer ni gneče in si lahko srečo delijo z gamsi in kozorogi.
Še manj znan je Šplevtin nižji sosed, imenovan Vrh Osojne krnice (1957m); do pred kratkim je bil neimenovan (K1957). Loči ju strmo melišče imenovano Osojna krnica. Poleg trentarskih lovcev in ljubiteljev brezpotij so prišli na svoje tudi zvedavi plezalci; v SZ steni neimenovanega vrha so potegnili par novih smeri, v na pogled kompaktni, vendar mestoma tudi krušljivi steni.
Zaledeneli slapovi pod Šplevto stojijo kar dober kos poti pod – pred JZ steno Šplevte; dejansko stoje v zatrepu Belega potoka, natančneje v njegovem desnem kraku, nad njimi stoji Vrh Osojna krnica. Slapovi so v dobrih razmerah trije (Svoboda gibanja, Spodnji slap pod Šplevto in Zgornji…), toda če že pripešačiš iz doline do izhodišča, se splača povezati oba dva, iz katerih zraste slap visok malo manj kot dvesto metrov in primerno težak (glej skico).
