SMERI V PRIMORSKIH STENAH
-l.jpg)
Smeri: 01 Malina ( IV- /III), 02 Vandima ( V/IV), 03 Neznanka ( IV+/III), 04 Konec poletja ( IV+ /IV), 05 Meglenka (III)
Opis: Skoraj 200 m visoka JZ stena vrha nad Škrbino, ki jo najdemo na primorski strani tega starodavnega prehoda proti Bohinju, je med plezalci ostala dolgo časa neopažena. Verjetno zaradi na prvi pogled veliko bolj markantne Škrbinske plošče, ki opazovalcu ukrade vso pozornost. Dejansko pa ponuja zahtevnejše in bolj raznolike plezalske prehode od svoje na zunaj veliko lepše sosede. Seveda najdemo tudi kakšen krušljiv detajl, v največji meri pa lahko skalo ocenimo kot odlično. Še posebej na zahtevnejših mestih. Kamnina je razčlenjena, omogoča varno plezanje, možnosti za varovanje je večinoma dovolj. Težave so zmerne; če sledimo naravnim linijam, bomo v spodnjem delu večinoma uživali v štirici, peta stopnja je največ, do koder bomo prišli. Zgornja polovica je strm skrotast svet, ki pa še vedno zahteva previdnost in varovanje.
Stena ne ponuja velikih težav in ni izziv za vrhunske plezalce. Lahko pa je odličen poligon za alpinistične šole, saj ponuja veliko bolj raznoliko plezanje od sosednje Škrbinske plošče in vse karakteristike plezanja v visokih stenah Julijcev, situacije torej, ki jih v plezalnih vrtcih ne bomo našli.
Dostop: Ta stena je morda edina v Julijcih, kjer se vse smeri začnejo in končajo na planinski poti. Vsi vstopi so le nekaj metrov oddaljeni od poti čez Škrbino, vse smeri se končajo na zavarovani poti ki vodi iz Škrbine do vrha Vrha nad Škrbino.
Sestop: Po tej poti tudi sestopamo. Najhitrejši dostop pod steno pripelje iz Tolminskih Raven po poti proti Škrbini. V zakup bomo morali vzeti 900 m višinske razlike in dve uri hoje. Na poti nazaj seveda lahko naredimo ovinek in si privoščimo pivo ali štruklje na planini Razor.
Opombe: Še en praktičen komentar: v zgornji polovici je stena položnejša in razčlenjena, zato je možno več variant. Večji del strmejših skalnatih odsekov lahko obvozimo. Ker pa je skala vse do konca večinoma dobra ali celo odlična, je med lažjim travnatimi ovinki in strmejšimi a veliko lepšimi variantami čez skale, smiselno izbrati skalne. Praviloma so te direktnejše skalne linije upoštevane v opisanih smereh - Janko Humar, avtor članka in smeri.
Viri: Članek je napisal Janka Humar, ki je med potepanjem po bližnjh hribih našel nekaj, kar mu bo grelo dušo tudi v letih, ko bo plezanje vedno težje, smeri pa vedno bolj daleč...
Uredil: Peter Podgornik
