SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: Stena pod SZ grebenom Vrha nad Škrbino, JZ stena, S in SV stran, Škrbinska plošča - J stena
Opis gore: Vrh nad Škrbino je s svojimi 2054 metri najvzhodnejši dvatisočak v grebenu Peči – Tolminsko Bohinjskih gora. Ime nosi po 1910 metrov visoki Škrbini, ki ga na SZ strani loči od treh grebenskih vrhov Podrte gore. Jugovzhodno se greben spušča proti malo nižjemu vrhu Meja in naprej čez par grebenskih vrhov v smeri prevala Globoko. Dostopen je po označenih planinskih poteh z več strani, najzahtevnejša je zavarovana pot s Škrbine, ki poteka v mejah ostrega grebena. Z vrha se ponujajo čudoviti razgledi na južno počasi usihajočo gorsko pokrajino, ki se daleč nekje zlije v Furlansko ravnino. Na severni strani so najbližje Borovške gore in Bohinjsko jezero, za katerim se dviguje glavna veriga Julijcev z očakom Triglavom na sredini.
Jugozahodna stran Vrha nad Škrbino premore par smeri, ki so zaradi skrotaste narave primernejše za plezanje v dobrih zimskih razmerah.
Severovzhodna in severna stran gore ponuja krušljivo skalno steno nad Snežno konto s planinsko potjo v smeri Komne. Podatki o plezalni in alpinistično smučarski smeri so podani v plezalnem vodniku Bohinjske stene.
Na južni strani vabi gornike monolitna, bolj položna, malo poraščena in s plitvimi žlebiči prepredena apnenčasta stena, imenovana Škrbinska plošča. Lahko bi rekli, da deluje kot stena iz enega kosa velikega, poševno ležečega kamna in ni nič podobna običajno bolj razčlenjenim stenam v naših gorah. Kdo je to steno prvi splezal, ni znano, zagotovo pa so plezalci našli v njej svoje prehode v času kmalu po prvi svetovni vojni. Italijanski Alpini so v njej imeli plezalni poligon; okrog leta 1923 so za svoje potrebe in za splošno gorniško uporabo iz plezalne smeri sredi plošče nadelali in primerno zavarovali planinsko pot – ferato, o kateri se pri nas malo ve, ostanki te poti pa so v zgornjem delu še danes lepo vidni.
Skoraj 200 m visoka JZ stena vrha nad Škrbino, ki jo najdemo na primorski strani tega starodavnega prehoda proti Bohinju, je med plezalci ostala dolgo časa neopažena. Verjetno zaradi na prvi pogled veliko bolj markantne Škrbinske plošče, ki opazovalcu ukrade vso pozornost. Dejansko pa ponuja zahtevnejše in bolj raznolike plezalske prehode od svoje na zunaj veliko lepše sosede. Seveda najdemo tudi kakšen krušljiv detajl, v največji meri pa lahko skalo ocenimo kot odlično. Še posebej na zahtevnejših mestih. Kamnina je razčlenjena, omogoča varno plezanje, možnosti za varovanje je večinoma dovolj. Težave so zmerne; če sledimo naravnim linijam, bomo v spodnjem delu večinoma uživali v štirici, peta stopnja je največ, do koder bomo prišli. Zgornja polovica je strm skrotast svet, ki pa še vedno zahteva previdnost in varovanje. Stena ne ponuja velikih težav in ni izziv za vrhunske plezalce. Lahko pa je odličen poligon za alpinistične šole, saj ponuja veliko bolj raznoliko plezanje od sosednje Škrbinske plošče in vse karakteristike plezanja v visokih stenah Julijcev, situacije torej, ki jih v plezalnih vrtcih ne bomo našli - dodano 7. 11. 2025.
Ko objame te gore prava zima, dobi stena podobo zares gladke plošče, poleg samotnih plezalcev zvabi v na videz enakomerno strmino redke alpinistične smučarje in deskarje, ti so v njej poiskali idealne linije spustov.
