Ko sem leta 2013 urejal za spletišče Skrivnostni svet Predelskih Vršičev, mi ni prišlo na misel, da bi z glavnega grebena segel še po stranskih, ki se od glavnega odcepijo proti severu. Za vse to je prijazno poskrbel Janez Turk, ki mi je dal vedeti, da bi pa mogoče le še to malo raziskal in uredili za spletišče.
Tako je za PMS januarja letos zagledala luč sveta rajda vrhov in sten na razgibanem grebenu Med Mangartsko dolino in Remšendolom.
Ostalo je jasno, da je potrebno urediti še Rabeljske špice, o katerih boste izvedeli kaj več v pričujočem prispevku. Ker sem takrat pozabil na glavnem grebenu še osamljen zob Špico nad Belim potokom, je bilo prav, da se uredil še to …
Gledano z Rablja so špice oštevilčene z št. I. do V. z leve proti desni, z Remšendolske strani je pogled na špice obraten.
Poleg vseh obstoječih virov so bili na udaru sledeči poznavalci Rabeljskih špic: Pri nastajanju članka ima posebno mesto Janez Turk, ki je zagotovo zelo dober poznavalec samotnih gora in raziskovalec starih virov, iz katerih črpa podatke, ki predstavljajo bazo gorništva na področju Rabeljskih špic.
Neprecenljiva je tudi pomoč štiriinosemdeset let starega alpinista Claudija Carratuja, ki je začel plezati na špice pred sedemdesetimi leti. Mandi, kot ga kličejo v Rablju, deluje kot živ leksikon. Plezati je prenehal pred par leti, z gorami pa živi vedno.
Pri zbiranju podatkov so aktivno sodelovali tudi: Jurij Rous, Loris Divora-Pippi, Roman Benet, Slavko Frantar-Čopk …
5rP