Krivec tega prispevka je Janez Turk, dober poznavalec teh bližnjih, vendar večini odročnih in malo pozabljenih gora, znanih le samotnim gornikom, ki cenijo svet, kjer tišina še vedno šepeta.
Z veseljem sem sledil njegovim prispevkom, nasvetom, svojim starim arhivom in skopim informacijam nekaterih redkih gornikov, ki so včasih zašli v ta, večini nepoznan gorski svet.
Med Mangartsko dolino in Remšendolom, se vleče v smeri z juga proti severu, od Kope dalje pa proti severozahodu, nazobčan greben težje dostopnih gora z le enim možnim prehodom po markirani stezi preko Rateške škrbine.
V družbi številnih vrhov in skalnih stolpov, izstopajo v nazobčanem grebenu najbolj vrhovi; Bukovnik, Kopa/Poldnik, Breitkofel, Šenek in Mali Šenek, kot zadnji-severni stražni stolp.
Tisti z očesom stezosledca, bo marsikje našel prostor za nove smeri, istočasno pa bo spoznal, da je običajno že dostop do teh sten lahko posebna avantura.
Opombe: Pri zbiranju podatkov, fotografij … so za nastajajoči prispevek pomagali: Claudio Carratu, Elvio Ferigo, France Ferjan, Janez Turk, Jože Hribernik, Marko Kern, Mitja Turk, Jurij Rous, Roman Benet, Slavko Frantar …