SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Ob 45-deseti obletnici smeri Beli trak, ena redkih lednih smer takrat na sončni strani Julijcev

5. Beli trak: IV/4+, WI 90°/40°-65°, 500 m (200 m naporno ostalo lažje), 12 h

Pavel in Peter Podgornik, 1. in 2. 1. 1981

1.P: Miroslav Svetičič - Slavc, 6. 1. 1987 (v kombinacijo s Popoldansko smerjo v vršni steni)

2.P: Giovanni Bazzo in Erik Švab, 21. 2. 2000

3.P: Miha Valič in Tadej Golob, 26. 2. 2000

Uredniku PMS so to edine znane in zapisane ponovitve... jan.2026

Opis: Gre za smer, ki se poredko napravi primerna za plezanje, poteka po slapu, ki se včasih napravi v markantnem, strmem žlebu v spodnjem delu stene Vršaca.
Strm ledni jezik pripelje do pod navpičnega slapu, ovešenega s svečami. Prva plezalca sta se tu varovala okrog lednih sveč in v skali, kjer sta pustila štiri kline. Po 120 metrih dokaj strmega plezanja se smer položi in po 200 metrih preide v lažjo grapo, ki se višje konča pod strmo skalno zaporo. Tu desno po rampi do stika z varianto Juvan-Sazonov, po kateri dosežeš Desno Ceklinovo smer, po kateri lahko nadaljuješ navzgor ali pa sestopiš v dolino.

Opombe: Avtorja smeri "Beli trak" sta zaradi slabih razmer v Zadnjiškem Ozebniku (poskus plezanja nove smeri) vstopila v steno Vršaca šele opodan.
Varovala sta se izključno na cepinih in okoli sveč, le v najtežjem mestu sta kline zabila v skalo ob slapu. Smer je bila preplezana v času, ko še ni bilo primerne opreme za take vrste plezanja.

Miroslav Svetičič - Slavc, ki je Beli trak prvi ponovil v solo vzponu, je v nadaljevanju opravil še prvo zimsko ponovitev Popoldanske smeri v zgornjem delu stene, kar je gotovo super kombinacija, primerna za plezalce njegovega kova (V/4+, M, 800 m, 13 h). Ob povratku v dolino je za sprostitev prvenstveno preplezal še Končarjev slap v Trenti.

Skica: brata Podgornik

3. 1. 2026 – Še o bivaku in drugem delu plezanja;

Noč naju je ujela v ozkem in strmem žlebu (cca 60°/65°), dober raztežaj nad najtežjim delom smeri. Med gladkima stenama žleba, brez možnosti varovanja s klini, sva v strmino skopala polico z napuščem in upala, da bova z v sneg zabitimi cepini vsaj dobro preživela noč. Vendar naju je narava prehitela, še preden sva se lepo usedla in porinila noge v nahrbtnik.

Orkanski veter je vso noč čistil okrog osemsto metrov visoko steno nad nama, glavnina snega se je nabirala v žleb, pršni plazovi so vozili po neuradnem voznem redu. Dejansko sva celo noč čistila sneg in skrbela, da se v pršnem snegu ne zadušiva. Mraz blizu dvajset pod nulo, nama je trdil noge v enojnih usnjenih čevljih in nama dal vedeti, da lahko dobro omrzneva. Še v temi sva zgodaj zjutraj pospravila zmrznjeno bivak vrečo in se s tresočim telesom lotila plezanja proti gor… Žleb se je višje položil, prečkala sva »Levo Ceklinovo smer« in nadaljevala po žlebu do konca pod skalno zaporo, s katere sva se po strmem svetu prebijala desno na rob, do stika z varianto Juvan-Sazonov, kjer sva novo smer zaključila.

V mejah »Desne Ceklinove smeri« sva potem še par ur sestopala, kjer je bilo prestrmo sva se spuščala po vrvi. Ko so nama klini zmanjkali, sva delala varovališča s pomožnimi vrvicami okrog rušja in zamrznjenih korenin. Izpod stene je sledil marš v globokem snegu do vasi Na Logu v Trenti, kjer sva že v večernih urah pri avtu ugotovila, da so volnene nogavice in čevlji zamrznjeni skupaj.

Prsti na nogah so bili beli, midva z bratom Pavletom pa v strahu, da ne bova mogla na najino prvo pot proti Himalaji čez dva meseca. Doktor Andlovic je v času pred odpravo dobro skrbel za naju, midva pa sva v žaru mladosti in plezalne volje do odhoda splezala še par dobrih zaledenelih slapov. Nohti pomrznjenih nog so zapuščali lastnika na poti skozi deželo Solo Kumbu.


PS: Dan pred nama je v SZ steno Vršaca vstopila še ena naveza iz našega alpinističnega odseka; Tamara Likar, Leon Markič in Marko Gasparič so v treh dneh opravili drugo ZP ponovitev »Leve Ceklinovo smeri«.

Po dveh neudobnih in hladnih bivakih v steni Vršaca so po končanem plezanju prespali noč v zimski sobi na Prehodavcih, naslednji dan pa so splezali še 500 metrov visoko novo smer, v Z steni Kanjavca – »Smer treh sivih senc«.

5rP – 3. 1. 2026

 

 

 

« Nazaj