SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Bovški Gamsovec (2392 m) in Zadnjiški Pihavec (2419 m)   :: Vzhodna stena B. Gamsovca   foto :: Marko Prezelj

Bovški Gamsovec (2392 m) in Zadnjiški Pihavec (2419 m)   :: Vzhodna stena B. Gamsovca foto :: Andrej Erceg - Crni

Smeri: 10 Prve ne pozabiš nikoli (IV WI5), 11 Angleška smer (ocena?), 12 Mezinčkov triunf (V/AI4), 13 Velika grapa (IV+/?), 14 Razmera je (V WI5)

Opis: V zatrepu doline Vrat nam desno od prevala Luknja pade v oči stena, za katero pravijo, da je najstrmejši travnik v slovenskih gorah. Na račun lepših, višjih in manj poraščenih sosedov stena poleti sameva, pozimi pa se lahko ob dobrih razmerah spremeni v primerno destinacijo ljubiteljev plezanja po strmem snegu. Daljnega leta 1962 sta to izkoristila Ljubo Juvan in Tone Sazonov – Tonač, lani sredi decembra pa je stena padla v oči dvema z datumi neobremenjenima Angležema, ko sta ugotovila, da so razmere v severni steni Triglava neprimerne za plezanje. Prepričana, da ponavljata eno od starih smeri, sta sledila idealni liniji v najbolj strmem delu stene in tako obrisala prah, ki se je verjetno nabiral v steni od leta 62. Dobre razmere proti koncu januarja so pritegnile slovenske plezalce, preplezane so bile še tri zanimive nove smeri.

Dostop: Od Aljaževega doma v Vratih sledimo poti za preval Luknja, pri bivaku (Bivak pod Luknjo, 1480 m) zavijemo desno pod steno, okrog 1.5 h.

Sestop: V območju poti, ki pelje z Bovškega Gamsovca na preval Luknja (1758 m) in naprej proti Vratom, okrog 2.5 h.

Opombe: Plezanje je ob neprimernih zimskih razmerah lahko zelo nevarno zaradi nevarnosti plazov in vprašljivega varovanja v slabem snegu.

Viri: Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura.

Pri zbiranju podatkov so pomagali: Adrian Nelhams, Albin Kapitan – Kapetn, Andrej Erceg – Crni, Franci Savenc, Gregor Piskar, Janez Ziherel, Jože Mihelič, Jože Rakušček – Cerkovnik, Marko Makuc, Marko Prezelj - Mark, Matjaž Jeran, Miro Pogačar, Tanja Menegalija, Tina Leskošek, Tomaž Jakofčič – Jaka in Viktor Relja…

Uredil: Peter Podgornik