Smeri:
1 Tožbar – Kugy (2-3 h
Anton Tožbar in Julius Kugy),
2 Centrana smer (III/4),
3 Raz iza Kanje (II-III),
4 Tepkovec (III+),
5 Krivic, Dobrin, Župančič (II),
6 Tonačeva (II-III)
Opombe: Verjetno najdaljša drsalnica v primorskih gorah z dobrim koncem.
Pred leti je zimskemu obiskovalcu (Jožko Mihelič – Mhelč iz Bovca) zdrsnilo na grebenu med B. Grintavcem in M. Grintavcem. Odpeljal se je daleč v dolino preko SZ ostenja in se ustavil, gor gledano, v grapi, desno od Planine Bukovec (okrog 50 m nižje od koče). V toboganu je premeril okrog 950 m višinske razlike, pot zdrsa pa je bila dolga okrog 1800 m.
Eden od zgornjih treh posnetkov (zimski) prikazuje plezalne smeri (rdeče) in smeri spustov alpinističnih deskarjev in smučarjev (plave).
Severozahodno ostenje Bavškega Grintavca ponuja poleg plezalnih vzponov odlične pogoje ljubiteljem zahtevnih spustov s smučarsko desko in na smučeh. Deskanje in smučanje po zgoraj označenih smereh zahteva vrhunsko obvladanje te dejavnosti in ni primerno za večino turnih smučarjev, ki v zmerom večjem številu zahajajo pozimi in spomladi uživat po belih strminah. Iz podatkov s katerimi trenutno razpolagam in so zgolj informativne narave je razvidno, da sta večino spustov kot prva opravila Marko Čar z desko in Simon Čopi na smučeh, le spust št. 6 sta opravila Andrej Terčelj in Borut Črnivec. Pogled na fotografijo nam pove, da gre večina spustov po steni Malega Grintavca in Vrh Brda.
Seznam spustov:
1. Grapa med Bavškim Grintavcem in Malim Grintavcem, (VI-), 700 m
Marko Čar in Simon Čopi, april 1992
2. Steber Malega Grintavca, (VI-), 450 m
Marko Čar in Simon Čopi, 31. 3. 1994
3. Žirovska smer, grapa desno od stebra Malega Grintavca, (V+), 550 m
Marko Čar in Simon Čopi, 30. 3. 1994
3. a, Zgornja varianta, Marko Čar
4. Leva Brdarska grapa, (IV), 450 m
Marko Čar, 30. 3. 1994
5. Desna Brdarska grapa, (IV-) 450 m,
Marko Čar, april 1994
6. Zamujena smer, (V), 650 m
Andrej Terčelj in Borut Črnivec, 30. 4. 1994

Pogled na ostenje Bavškega Grintavca s smermi spustov iz arhiva Simona Čopija Foto: Simon Čopi
Viri: Pri zbiranju podatkov za smeri v SZ steni so pomagali: Boro Krivic, Iztok Ipavec, Jelko Flajs, Marko Kern, Marko Koren, Simon Čopi in Tone Sazonov -Tonač.
Uredil: Peter Podgornik