SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Smeri: 1 Beštija (VII-/VI+), 2 Oj, mladost ti moja (VI+/VI), 3 Septembrske borovnice (VI+/V), 4 Desna zajeda (V+), 5 Poglej in se zadeni (VI), 6 Nemara (V+/IV+)
Opis: Vzhodna stena Stadorja nad Balo je dolgo čakala na obisk prvih plezalcev. Še pred nekaj desetletji so se okrog nje in na južnih travnatih pobočjih, kjer je nekoč potekala pastirska steza na vrh Stadorja, pasle le črede gamsov in drobnica iz Bavšice. Redki plezalci, ki so povečini utrujeni sestopali po dolgem plezanju v Loški steni, so nekako prezrli to kratko steno sredi razgibanega gorskega sveta.
Domačini so koristili tudi pristop s smeri Predelna (preval med Briceljkom in Stadorjem), ki poteka po severnih travnatih vesinah rame po kateri dosežeš vrh Stadorja.
V zadnjih dveh desetletjih pogost obiskovalec Loškega gorovja, Tadej Golob, je v družbi različnih soplezalcev verjetno prvi potipal to samotno in kompaktno steno. Sedaj je v steni več smeri in variant, gotovo pa je še prostora za tiste, ki si žele novih težjih smeri.
Sončna lega omogoča, da je stena hitro kopna in primeren cilj za pozno pomladno uživanje v dobri skali, daleč od vseh dobrin civilizacije. Položni travnat in rušnat svet pod steno kar sam vabi, da tam preživiš noč pod milim nebom.
Dostop:
Sledimo markirani poti, ki vodi skozi Logje po dolini Bala na sedlo Čez Brežice. Pot nas vodi mimo ostankov planine Bala, ki je delovala do leta 1968 in višje mimo lovske koče (nekoč planina Bala). Preden pridemo iz gozda v širšo ravan Jezerca, zavijemo levo na slabo vidno stezo, ki je bila nekoč glavna pastirska in nekaj časa tudi markirana steza proti Gorenjemu Lepoču in Briceljku. Sledimo stezo po strmem gozdu (Zorcov robec - Pr sounici), ki se občasno zgublja med podrtim drevjem. Kjer ni steze, iščemo prehode po travnatem brezpotju in skrotju vse do pod stene, okrog 2.5 h.
Sestop:
Z roba stene prečimo proti desni (v smeri vrha), dokler se na desni ne odpre strm travnat žleb. Do njega sestopimo z grebena po strmi travnati polici, ki nas pripelje do mesta od koder se spustimo po vrvi (urejen spust na dveh klinih), potem sestopamo po strmih travah navzdol pod steno. Mogoče je tudi spuščanje po vrvi v območju smeri št. 5, baje je dokaj akrobatsko.
Opombe: Obstoječi opisi smeri so večinoma iz spletnega arhiva, ki ga je uredil Štefan Mlinarič.
Viri: Arhiv urednika in obstoječa vodniška literatura
Pri zbiranju podatkov mi je bil v največjo pomoč domačin iz Bavšice in dolgoletni prijatelj Jelko Flajs. Pomagali so še: Darko Komac, Davorin Bastjančič, Jože Makuc, Marko Kern, Rok Stubelj, Štefan Mlinarič, Tadej Golob, Zlatko Koren…
Uredil: Peter Podgornik
