Smeri: 1 WM 06 (7b/5c do 7a+), 2 EM 08 (VI/V), 3 Jugošvajne (VI/IV-V), 4 Direktna (V/IV), 4a Smer Cudr/Kaštnk (VI), 5 Svizec (V/III-IV), 5a Mgla (VI), 6 Jugozahodni raz (IV/II-III), 6a Varianta JZ raza (III), x1 Sezona senc (V+/IV), x2 Andrejka (V+/IV-V)
Opis: Kljub temu, da je vstop v zahodno steno Mangarta na višini blizu 2150 metrov, lahko mirno rečemo, da je to stena nad parkiriščem. Malo stran je namreč konec naše najvišje avtomobilske ceste, ki je gotovo kriva za množičen obisk različnih vozil na motorni in nožni pogon. V poletni množici obiskovalcev lahko slišiš jezike vseh okoliških držav, Mangart je namreč mejna gora, kjer so vsi bližji sosedje v zadnjem stoletju po malem vladali. Slovenska pot preko zahodne stene in Italijanska po severni strani gore sta postali v poletnih mesecih pravi romarski poti gorskih vernikov, ki v stilu procesij krožijo po njih. Plezalci so po znanih podatkih ta del Mangartove stene raziskovali že davnega 1897 leta. V prvih desetletjih prejšnjega stoletja je bilo zabeleženih še nekaj novih smeri, sledile so vojne in strogo varovana meja, kar je odbijalo svobode vajene plezalce. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je spet opaziti aktivnost v tej steni, ki je pred kratkim dobila tudi nekaj navrtanih daljših smeri. V bližini je še plezalno zanimiva stena Rateškega Malega Mangarta in smer tik nad cesto v severozahodni steni Rdeče skale.
Dostop:
Najkrajši dostop je s ceste pri zadnjem močnem ovinku (malo naprej od ostankov stare koče) pred Mangartskim sedlom, od koder prečimo preko trav in melišč pod steno, od 30 do 45 minut.
Sestop: Po končanem plezanju v zahodni steni je najbolj logičen sestop po Slovenski poti, saj se večina smeri konča v bližini le-te, do parkirišča okrog 1 h (odvisno kje smer konča).
Viri:
Arhiv urednika in obstoječa literatura
Pri zbiranju podatkov za ostenje Mangarta so pomagali; Andrej Mesner, Andrej Terčelj, Borut Črnivec, Borut Žnidarčič, Dušan Rijavec, Franci Savenc, Igor Zlodej, Iztok Tomazin, Klemen Premrl. Leila Meroi, Marjan Hočevar, Marko Humar, Marko Kern, Maja Lobnik, Marko Makuc, Miha Mihelič-Kaštnk, Milan Velikonja, Mitja Gleščič, Roberto dell Negro, Roman Benet, Romano Marka-Lukež, Robert Rot, Simon Čopi, Tine Cuder, Tomaž Cingerle, Tomaž Kašca, Zlatko Koren …
Uredil: Peter Podgornik