SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Briceljk, 2346 m   :: Severozahodna stena   foto :: Peter Podgornik

Briceljk, 2346 m   :: Severozahodna stena foto :: Peter Podgornik

Smeri: 1 Alijeva (V+), 2 Idrijska (VI), 3 Primorska (V/IV), 4 Koštrun (V/M5+), 5 Novogoriška (V+/IV), 6 Medvedova kri (VI+ / VI), 7 Grapa pod črnimi strehami (III/4), 8 Cesar-Comici (V/III - IV), 8a Vstopno-izstopna varianta smeri Cesar-Comici (V/III-IV), 8b Zimska vstopna varianta (V+/IV v ledu), 9 Komu zvoni (VI+), 10 Svečka za Ložane (II/5), 11 Neimenovani slap (WI 4), 12 Kamniška (IV+/4+), 13 Postmodernizem (II/3+), 14 Nezaposleni slap (II/4)

Opis: Najvišja stena v Velikem zidu dobesedno visi nad vasico Log pod Mangartom, kjer se zaradi njene mogočnosti upravičeno počutiš majhen. Zeleni podstavek se kmalu strmo dvigne v skalno pregrado, ki kipi visoko v nebo. Gotovo se veličino narave in mogočnost stene najbolj občuti v pomladnem času, ko se z grebena trgajo snežne opasti in prožijo plazove, ki so skozi čas steno dodobra izoblikovali. Globoke grape, poraščena rebra in skalni stebri krasijo ta mogočni zid z dokaj neizrazitimi vrhovi v grebenu. Briceljk je edini vrh v grebenu Loške stene, na katerega je nekoč vodila markirana steza iz doline Bavšice, danes so markacije siva zgodovina… ostanki steze pa dobrodošel kažipot, ki ga zob časa počasi prekriva.
Lovcem in gonjačem divjadi je po najbolj naravnem prehodu preko stene leta 1909 sledil prvi turist Henrik Tuma v družbi domačinov iz Loga (Andrej in Ivan Černuta-Voznik), skupaj so opravili še prečenje grebena z Vrh Rup vse do Plešivca.
Leta 1930 sta se pod steno pojavila znana tržaška plezalca Emilio Comici in Jože Cesar. Prihajala sta iz druščine treniranih plezalcev, katerih uspehi so bili najbolj opazni v Dolomitih. Steno Briceljka sta preplezala v lepi liniji in smer zaključila na samem vrhu.
Minilo je 41 let, pod steno Briceljka sta se pojavili dve mešani navezi (Drago Bregar-Jelka Štros in Janez Gradišar-Metka Blažič). V dveh dneh so splezali novo smer v levem delu stene, katere potek je bil do priprave tega članka za marsikoga uganka. Raziskovalni duh in pomoč sedaj beloglavih plezalcev tistega časa je razkril skrivnost in Primorsko smer postavil na mesto, kamor sodi. Kmalu so sledile nove smeri, mlajši rodovi plezalcev so steno potisnili iz plezalne osame in odprli novo poglavje raziskovalnega plezanja v njej.

Dostop: Za dostop pod severozahodno steno Briceljka lahko koristimo sledeče variante, pri obeh je na izhodišču parkirišče: a) Lahko začnemo pri odcepu ceste v Loško Koritnico (P). Po kolovozu se spustimo proti strugi Koritnice (pred sotočjem s Predilico) in na levi pod stajami odkrijemo mostiček (edini v bližini). Na drugi strani Koritnice prečimo levo v suho strugo (markacije) in takoj nato strmo po rebru navzgor. Kmalu zasledimo kolovoz, ki se vije levo, in nas popelje mimo tolmunov Kaludrice (markacije) in naprej do velikega balvana. Pri balvanu zapustimo kolovoz in se po rebru v gozdu bolj ali manj naravnost vzpnemo proti manjši krnici pod steno Briceljka v vpadnici vrha, okrog 1 h.
b) Iz Loga pod Mangartom do elektrarne (P), kjer prečimo strugo (nekoč most) in nato čez travnik mimo vikenda naravnost navzgor proti steni, kjer ulovimo kolovoz. Pri ogromnem balvanu zapustimo kolovoz in se po rebru v gozdu bolj ali manj naravnost vzpnemo proti manjši krnici pod steno Briceljka v vpadnici vrha, okrog 1 h.

Sestop: Na Briceljk je včasih vodila iz Bale (Bavšica) markirana pot, žal so markacije prebarvane v sivo in zelo slabo vidne. Z vrha sledimo za kratek čas po travnatem grebenu v smeri proti dolini Bale (jugovzhod), nato zavijemo močno levo v gruščnato grapo, po kateri dosežemo nekakšno kotanjo (Za Briceljkom). Od tu nas sledi steze peljejo prečno proti desni čez travnata pobočja (Predelna), od koder sestopimo po strmem prehodu v veliko gruščnato kotanjo (Med vrhami). Nadaljujemo po njej desno od Stadorja in dosežemo bolj travnat svet. Ostanki steze nas peljejo prečno levo čez poseke in skozi gozd do lovske koče v Bali, kjer dosežemo markirano pot, ki vodi iz Bavšice na preval Čez Brežiče. Markirani poti sledimo do Bavšice, od koder je še 4 km do glavne ceste Bovec/Predel, okrog 3 h (glej karto).

Opombe:

Viri: Arhiv urednika, arhiv Alpi Giulie in obstoječa vodniška literatura

Pomoč: Aleš Koželj, Bojan Kurinčič, Boris Krivic-Boro, Borut Kantušer, Darko Podgornik, Edvin Trinka, Igor Škamperle, Ivan Rejc, Iztok Ipavec, Janez Gradišar, Janko Koren, Jelko Flajs, Jože Rakušček-Cerkovnik, Marko Koren, Mitja Gleščič, Rado Fabjan, Romano Marka-Lukež, Sebastjan Domenih, Tadej Golob, Tine Marenče, Tomaž Kašca, Vili Černuta, Zlatko Koren, Zvone Peterlin….

Uredil: Peter Podgornik