39. Beli labodi:
VI-/IV-V, 450 m, 5 h
Igor Škamperle in Rado Fabjan, 23. 6. 1984
Smer poteka v območju osrednje, najbolj markantne zajede, ki deli steno na dva dela. V zgornjem, izstopnem delu zavije smer proti desni in nadaljuje po sosednji zajedi do roba stene. Kamenina je večinoma dobra, v smeri ni ostal noben klin. Vris smeri v fotografijo, je zaradi delne pozabe v spodnjem delu mogoče malo negotov, izstopni del pa zagotovo poteka po lepo vidni zajedi desno od vrha.
Znana P: Miha Močnik in Neli Penič, 12.8.2018 - plezala sta v območju smeri Beli labodi.
Ponavljavca sta imela precej težav z orientacijo smeri v srednjem delu stene. Ker je noč hitro prihajala, sta se po najlažjih prehodih priključila vršni zajedi z desne strani. Omenjata, da vris smeri ni preveč točen, njima se tudi ne sanja, kje točno bi smer lahko potekala. Kjer sta plezala nista našla nobenega klina, sama pa sta pustila štiri.
Znana P: Gašper Čopi in Sebastjan Domenih, 2.9.2023
Opis: Vstop je na levi strani velikih žlebastih plošč, ob vpadnici osrednje zajede. V belo zajedo in po njej do vrha. Desno za rob in navzgor (trave) do pod zajede, ki je zaprta s previsi. Preko plošče na desni v malo zajedico (VI-), nato levo 20 metrov in navzgor v lažji svet. Po gredinah desno in navzgor proti črni zapori. Prehod je mogoč na desni, mimo velike bele strehe pod drugo streho, pod njo pa desno na polico. Raztežaj navzgor na večjo polico in prek previska v veliko belo zajedo, lepo vidno iz doline. V območju markantne zajede z odlično skalo še tri raztežaje do roba stene.
Opombe: Rado Fabjan (oktober 2018), ideja za ime smeri se nama je porodila na večer pred vzponom, ko sva z Igorjem brala Kosovelove pesmi. Med prebranimi je bila tudi pesem ¨V samotnem polju¨ (nad poljem hitijo, svetli oblaki, beli labodi, mirno gredo v svoji svobodi).
Ko sva naslednji dan plezala, so se nad nama "vozili" čudoviti beli oblaki - kot Beli labodi.
Skica: urednik