11. Desna grapa: V/IV, 70°/50°, 1300 m, dva dni
Marjan Osterman in Milan Rebula, januar 1978
1.P: Leon Markič in Tamara Likar, 14.-15. 2. 1982
2.P: Dušan Rijavec, Marko Gasparič, Milan Velikonja in Mirjam Bizjak, 12. 3. 1984, po predhodnem poskusu.
Opomba urednika: V do sedaj obstoječi literaturi (glej skico) je omenjen izstop iz smeri levo od Hude škrbine. Iz pogovora s prvimi in drugimi ponavljalci je razvidno, da so plezali po grapi direktno v Hudo škrbino.
Opis: Smer poteka po zelo izraziti, globoki grapi, ki se konča v Hudi škrbini in je naravna meja med Mangartom in Malim Koritniškim Mangartom. Smer ne premore podrobnega opisa, sledi globoki grapi, s kratkim umikom levo (okrog en raztežaj) nad votlino, približno sredi stene in ponovnim plezanjem po grapi, vse do škrbine v vršnem grebenu.
Sestop: Za smeri, ki se končajo okrog Hude škrbine in desno, se običajno uporablja sestop po Sestopni smeri v jugovzhodni steni Malega Koritniškega Mangarta. Po vršnem grebenu prečimo proti vzhodu, čez škrbino, kjer se konča Zimska grapa in še naprej proti vrhu Malega Koritniškega Mangarta, pred katerim naletimo na položnejšo grapo v jugovzhodnem pobočju, po kateri lahko sestopimo pod steno. Sestop pod steno se konča okrog mesta, kjer vstopa pot iz Koritnice, ki pelje proti Mangartu. Čas sestopa je odvisen od razmer, do doline od 3 do 4 h.
Skica: Izrez iz vodnika Možnica in Koritnica