SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Gore nad Drežnico
stene: Krnčica, Srednji vrh Krn, SZ stena Krn, S stenasmeri: 5 Korito (IV/II-III) 6 Fon-Mašera A (III-IV) 7 Fon-Mašera B (V+/V) 8 Visoka napetost (VI) 9 Spominska Silvu Kraglju (VI+) 10 Šoči (VI+/III-VI) 11 Karies (VI/III-V+) 12 Kapetanova (III-IV) 13 Cerkovnikov steber (VI/II-V) 14 Zahodna smer (III-IV) 15 Kasiopeja (VI+) 16 Zajeda pod Levom (VI) 17 Zagon (V+/III-IV) 18 Drežniška (V/III-IV) 19 Orlova smer (VI) 20 Lassie se vrača (V/5+) 21 Smer bratov Rakušček (V/III-IV) 22 Čez Razdol (IV/III) 23 Zimska smer (V/III-IV) 24 Potehnite me (VI+/IV-VI) 25 Koseška skril (III-IV) 26 Huljeva zajeda (VI+/V) 27 Lovska smer (II-III) a Korito v SZ steni v dveh kombinacijah (smer št.5) (V-)
dostop:
Iz Drežnice v približno uri hoje pridemo do razcepa poti za Krn. Če plezamo v levem delu stene (smeri od 5 do 22), sledimo levi (Zahodni drežniški) poti, mimo slapov pod Črnikom, mimo bivaka in naprej pod steno, okrog 2 h. Če plezamo smeri v desnem delu zahodne stene, moramo na razcepu poti slediti desni (lažji)poti za na Krn. Ko pridemo do lovske koče, sledimo lovski stezi, ki nas pelje levo pod steno. Stezo zapustimo na primernem mestu pod vpadnico smeri, nadaljujemo po brezpotju do smeri, okrog 2 h.
19. Orlova smer: VI, A1/V+, 320 m, 24 h,
Alojz Fon-Huljo in Peter Podgornik, 5.-6. 11. 1983
Večji del stene, kjer poteka Orlova smer, je približno dva meseca po hudem potresu leta 1998 doživel celotno preobrazbo. Ogromen podor je napravil prostor za novo smer (še težjo).
1.P: Ivan Rejc in Miro Fon
2.P in 1. ZP: Janko Humar in Žarko Trušnovec, 22.-23. 12. 1986 Darko Podgornik je Orlovo smer ponovil trikrat, 11-12. 6. 1988, 24 h, soplezalec Jože Šerbec. 7-8. 1. 1989, 15 h, soplezalec Miro Fon in 27. 5. 1989, 12 h, soplezalec Aleš Bjelčevič (peta ponovitev in prva v enem dnevu).
Opis: Smer vstopa v steno v vpadnici velike strehe. Z melišča čez krušljivo stopnjo in po strmih travah na polico. Od tu naprej je najbolje kar po zajedi in naravnih prehodih na desni strani plošče. Sledita dva raztežaja po počeh in zajedah, raztežaj pod streho zavije smer desno na nekakšen raz, ki pripelje na razčlembe desno od strehe. Od tu dalje je stena do roba navpična in previsna (raztežaji prvih plezalcev so bili krajši zaradi trenja). Čez krušljiv previs v previsno zajedo ter po njej do roba strehe na levi. Tu zavije smer levo (viseči bivak prvih plezalcev) in preide v zajedo, ki izhaja iz velike strehe na desni strani. Po zajedi, rahlo proti levi po vidnih razčlembah mimo vršnjega nosu. Smer poteka naprej na levi strani nosu vse do roba stene.
Sestop: Iz roba stene (stena v steni) po travnatih strminah navzgor, lahko levo na Zahodno drežniško pot oziroma desno na krnsko ploščo. Do Drežnice (Jelkin hram) približno 1.30 h.
Opombe: Povzetek iz plezalnega vodnika Krnska skupina. Orlova stena je bila dolgo časa eden največjih plezalnih problemov na Primorskem. To je navpičen del zahodne stene Krna z značilno streho. Prvi je v njej poskusili Alojz Fon-Huljo s soplezalci, po večih neuspelih poskusih jo je končno zmogel, čez njo se je spustil z vrha po vrvi, ki je še dolgo visela v steni. Od spodaj je poskusilo še veliko navez, ki so se obrnile že v prvih sto metrih. Steno je potem zmogel Huljo s pomočjo mlajše generacije.
Peter: S Huljotom sva se po par letih ovohavanja, končno navezala na skupno vrv in v čudovitem vzdušju preplezala Orlovo smer. Šlo nama je kot, da sva naveza že od nekdaj, pa čeprav nama je obema skupaj manjkalo prstov za eno roko. Tale smer naju je za zmerom združila, še veliko lepega sva doživela skupaj z njim in njegovimi Drežniškimi samorastniki.
Skica: Peter Podgornik
