4. Smer alpinov: III/II, 150 m, 45 minut
Kapetan Rolle in 9 Regiment alpinov, v začetku dvajsetih let minulega stoletja
Smer z zanimivo preteklostjo nam mogoče služi kot dokaz, kako hitro se lahko stvari izgube iz spomina in le naključje nekega trenutka jim spet vrne svojo vrednost, zgodovino, zgodbo … Fotografija skupine gornikov na naslovnici podarjenega zbornika “Un secolo di Alpinismo Goriziano” je v meni vzbudila zanimanje, potrebno je bilo poiskati le prave ljudi, s katerimi smo raziskali skrivnost verjetno ene prvih smeri v Škrbinski plošči.
Omenjeni kapetan Rolle je s svojimi alpini očitno dodobra spoznal Škrbinsko ploščo, ki jim je služila za plezalni poligon. Preplezano smer so nato primerno času opremili s skromnimi varovali in je služila tako alpinom kot veščim ljubiteljem gora za hiter in slikovit vzpon preko plošče na Vrh nad Škrbino.
Člani CAI Gorizia so v mejah omenjene smeri plezali sredi šestdesetih let minulega stoletja. Iz njihovih zapisov je razvidno, da je bila diagonalna razčlemba vse do stika z desno smerjo Grapa čista varoval, opazili so le par kosov lesa, ki naj bi služili kot stopinje v plitvemu žlebu podobni razčlembi. Neuporabne ostanke klinov in jeklenice so našli le v izstopnem, krušljivem delu smeri pod robom plošče, kjer so vidni še danes.
O tej smeri/poti se v naših gorniških krogih ni vedelo kaj dosti oziroma nič. Narava je s svojimi silami poskrbela, da je večina nameščenih varoval v letih po vojni izginila, razčlemba se je zarasla.
Janko Humar je smer plezal 28. 9. 1980 in jo poimenoval Zelenjavna diagonala. V zgornjem delu stene je splezal diagonalno razčlembo do vzhodnega roba plošče in tako zgrešil zgornji, izstopni del nadelane poti alpinov. Ostanke te pozabljene in večini neznane poti je Janko našel dobrih 35 let pozneje.
Opis: Zapis iz revije CAI – ALPI GIULIE, letnik 1924: Običanji pristop na Vrh nad Škrbino poteka z južne strani po prepadni grapi, ki se strmo dviga iz globoke doline med Škrbino in Migovcem do samega vrha. Približno pol ure hoje po prelazu Škrbina se loči rdeče markirana pot, ki nas mimo zahodne stene pripelje na južno pobočje, kjer vstopimo v prej omenjeno grapo. Vzpon je dolg, naporen in enoličen.
Vrh nad Škrbino je od vedno vzbujal veliko zanimanje med ljubitelji Julijskih Alp ne samo zaradi izrednega razgleda, ki ga uživamo na vrhu, ampak tudi zaradi njegovih strmih in prepadih vesin, ki ponujajo ljubiteljem plezanja odlične možnosti za preizkušanje lastnih spretnosti in poguma. To so opazili na poveljstvu alpinskega bataljona Vicenza, ki je nameščen v Tolminu, in so kaj kmalu začeli tja voditi svoje alpince na vadbo. Odločili so se tudi, da bodo po veliki plošči južne stene začtrali smer, ki bo služila vežbanju vojakov in bo obenem najbolj hiter in slikovit pristop na vrh.
Podatke, ki vam jih v nadaljevanju opisujemo, nam je posredoval hrabri kapetan Rolle iz 9. Regimenta alpincev, ki si je tudi zamislil novo planinsko pot.
Smer se loči od planinske poti Ravne-Vrh nad Škrbino pri ogromni skali in vstop je označen na priloženi fotografiji s križcem. V nadaljevanju sledi eni izmed številnih razčlemb, ki potekajo vzdolž stene, skozi katero so potegnili jekleno žico, ki so jo pritrdili s približno tridesetimi klini.
Žica ni namenjena temu, da drži težo večje skupine pristopnikov, ampak služi samo za olajšanje prehoda tistim, ki so manj spretni v plezanju, medtem ko pomeni izkušenim plezalcem samo moralno oporo. Dolga je približno 150 metrov.
Vstop v smer je označen z rdečo markacijo in od tu do vrha stene traja vzpon približno 45 minut. Skala je dobra in bogata z varnimi oprimki, tako da je plezanje posebno zabavno in prijetno.
Na koncu Škrbinske plošče se smer priključi poti običajnega pristopa, ki nas v uri hoje pripelje na sam vrh. Prepričani smo, da bo nova planinska pot deležna številnih obiskov naših članov in posebno študentov, ki bodo tam našli odličen poligon za daljše in bolj zahtevne vzpone.
Za uredništvo: dr. Timeus
Skica: Arhiv Alpi Giulie-1924