SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Planja (2453 m), Glava pod Planjo (2060 m)
stene: J stena Planja, JV in V stenasmeri: 1 Grapa brez imena (VI+/IV-V+) 2 Bolečina (VII+/III-VI) 3 Novembrska smer (V+/IV-V) 4 Smer Herzog - Rupar – Mihelič (III-IV) 5 Pikaki (VI-/V+) 5a Razgled (VII/VI) 6 Kozorogova (V/IV) 7 Bodeča neža (VIII) 8 Črni baron (VIII/VII+) 9 Ogledalo (VI+) 10 Snežniška (VII-) 11 Slavček (VIII) 12 Vizija (VI) 13 Zajeda hrepenenja (VI) 14 Humar – Svetičič (VI) 15 Solkanska (VI-/III-V) 16 Zbogom Geronimo (VI-/IV-V+) 17 Štumbarska (V) 18 Rupar - Jeromen (III-IV+) 19 Vzhodni steber (III-IV) 19a Varianta vzhodnega stebra (IV+/III) 20 Gumagin (V+/IV-V) 21 Gozdarska smer (V+) 22 Ptičica sinička (VI/V-V+)
dostop:
Plezalci koristijo dva različna dostopa, v vsakem primeru gre za okrog tri ure hoje in lažjega plezanja.
Na parkirišču v Zadnjici (706 metrov) pri razcepu označenih planinskih poti izberemo tisto za Pogačnikov dom na Kriških podih in ji sledimo do odcepa stezice (na višini okrog 1500 metrov), ki pelje k bljižnji lovski koči pod previsnim balvanom (možnost prenočitve ali vedrenja pod napuščem). Pred sabo vidimo desni, jugovzhodni del južne stene. Sledimo lovski stezi, ki se od lovske koče vleče preko celega pobočja pod južnim ostenjem Planje in še naprej sredi pobočja pod Kanceljni, Goličico, Čelom proti Trenti. Če izberemo za plezanje eno od smeri v desnem delu stene sledimo grapi v vpadnici izrazitega in od daleč vidnega kamina. Da pridemo pod želeno smer, moramo plezati čez lažje izprane pragove, se potegnit za rušje, šop trave... Trenta. Za smeri v steni ob in v Amfiteatru izberemo drugo grapo pod vpadnico monolitne stene. Približno pol ure lažjega plezanja čez zglajene pragove v veliki grapi je potrebno, da pridemo pod centralno steno. Malo niže se iz glavne grape odcepijo stranske grape na obe strani, odvisno kje hočemo plezati.
Druga možnost, ki jo plezalci raje koristijo, je isto izhodišče, le da po približno uri hoje zapustiš markirano pot za Kriške pode in se od nje odcepiš pri prečkanju velike grape (na višini okrog 1200 metrov), malo naprej od kapelice. V tej grapi je običajno tudi poleti najti vodo, nekateri plezalci se poslužujejo možnosti, da tu prespijo v votlini pod velikim balvanom.....Sama grapa je zaradi velikih skokov delno neprehodna, držiš se njenega desnega dela, kjer slediš gamsjim prehodom (skozi okno), vse do stika prečne lovske poti (ostanki stare žice). Da prideš pod veliko grapo, moraš po lovski stezi desno do njene vpadnice.
8. Črni baron: VIII/VII+, 280 m, 6 dni
Miroslav Svetičič - Slavc, 14-27. 6. 1992
Slavc je smer sam opremil od spodaj. Še zmerom spada med najbolje opremljene smeri v steni. V njej tiči 31 svedrovcev (ročno delo) in 17 klinov. Smer ponuja lepo plezanje v dobri skali.
1. P: Danijel Čemas in Matjaž Jamnik - prosto, 10. 8. 1992
2. P: Peter Mežnar in Tomaž Jakofčič, 1996 leta
Opis: (po raztežajih) 1. R. Skupaj z Bodečo nežo. 2. R. Po Bodeči neži do svedrovca in levo po prehodih (1 k), poševno na stojišče (VI+, 1 e, 25 metrov). 3. R. Levo čez ploščo in previs za svedrovci (VIII, 5 e, 1 k) in desno na stojišče (2 k, 20 metrov). 4. R. 15 metrov navzgor (VII-, 1 k,1 e) in desno prečnica po polici. Prečka desno navzgor čez ploščo (2 e), nato navzgor v Ogledalo, kjer je stojišče (2 k, 40 metrov). 5. R. 15 metrov levo navzgor po Ogledalu (VII+, k, 2 e), potem odcep iz Ogledala in desno navzgor (4e, 1 k), stopnjasto navzgor in prečnica levo 5 metrov do stojišča (1 k, 40 metrov). 6. R. Naravnost navzgor (1 k, 2 e), levo pod streho in čeznjo (VIII, 3 e) v poč. Po njej levo navzgor (VI, 1 k) na stebriček (1 e, 30 metrov), stojišče. 7. R. Levo (2 k) vodoravno 15 metrov do majavega stebrička in čez njega v lažji svet, ter poševno desno navzgor na stojišče (1e, 1 k, 35 metrov). 8. R. Po gredi desno navzgor (3) in levo navzgor čez strmo stopnjo (IV+) na stojišče na robu stene (2 k, 35 metrov).
Priporočljivo je imeti s seboj vsaj tri kline.
Skica: Miroslav Svetičič - Slavc
