10. Črni odlom: VI+/IV do V, 130 m, 2 do 2.5 h
Ante Mahkota in Marko Dular, 21. julija 1955
1. P: Drago Bregar in Zoran Bešlin, 28.8.1971
2. P in 1.SP: Zvone Andrejčič, 17.06.1973
3. P: Janez Kalan in Vanja Matijevec, 28.10.1973
Znana P: Erika Gregorka in Rok Kovač, leta 1983 (PP VI+, višje sta nadaljevala po Razu Jalovca)
Smer po desni strani markantnega črnega odloma predstavlja lahko direktno vstopno varianto na Raz, po katerem sta prva plezalca dosegla vrh Jalovca. Skala je večinoma trdna, na enem mestu krušljiva.
Ocena VI+ je takrat postavila smer v ožji izbor smeri z najvišjo možno oceno v naših stenah.
Opis: Z melišča dvajset metrov navzgor do police. Po njej 50 metrov v levo. Čez strm, dobro razčlenjen prag pod sistem krušljivih streh-napuščev. Malo desno in preko meter velike krušljive strehe (prosto), prestop desno in po nakazani poči nekaj metrov navzgor, nato še malo navzgor do poličke. Z rokami opirajoč se na poličko desno v dno zajede. Nekaj metrov navzgor (k, stojišče). Raztežaj po zajedi in levo ven na stojišče (k). Od tu 40 metrov prečenja po polički na Kegljišče (možic).
Marko Dular – PV 1956, odlomek iz članka o plezanju nove smeri Črni odlom
Z nadobudnima obrazoma stojiva pod najmanj meter veliko, krušljivo streho in opazujeva vrvež kamenja v snegu. Pod njo zabijeva na stojišču v preperelo skalo dva klina, potem pa na delo. Zaman iščeva v strehi špranj, muhe tudi nisva. Ante zavzame zato pod previsom »pozicijo«, jaz se vzpnem nanj in previdno, nagnjen nazaj, tipam za oprimki. Eden bo kar dober, drugemu pa s kladivom pomagam do primernejše oblike. Poizkušam naprej, a čez nekaj trenutkov pristanem na Antejevih ramah. Ali si bova res ob takem previsku polomila zobe? Malo si spočijem roke in proces se ponovi. Tokrat uspešneje. Z največjim naporom preplezam ta krušljivi stvor.
Stojim na majavih stopih in iščem izhoda iz ne preveč zavidljivega položaja. Najprej majhen francoski klinček v skalo. Previdno se vzravnam in prestopim v desno. Sama previsna, krušljiva zadeva. V plitvo špranjico zabijam specijalčke in tako s klini in stremeni pridobim še nekaj metrov. Zopet zmanjka vsega. Zadnji klin se maje že, če ga samo pogledam. Nad mano pa skala, podobna kockam sladkorja. Nič ne pomaga. Poženem se više, se nekajkrat preprimem, razkoračim in že stojim na dnu zajede. Previs in nekaj metrov prečke je za menoj tako rekoč v eni potezi. To je raztežaj, ki bi bil v čast celo Rumeni zajedi v Koglu ali kjer koli drugje. Po zajedi splezam še malo više in počakam na Anteja. Dobro uro napornega dela naju j e stalo to mesto. Na fotografiranje sva čisto pozabila. Raztežaj plezava po strmi, na enem mestu previsni zajedi in že stojiva v višini najnižjega roba Kegljišča. Od tega naju loči še navpična, gladka stena, v kateri j e nakazana ozka polička. Po njej prečim v levo. Iz poličke nastane lašta, ki se polagoma izgubi v steni, nekaj metrov naprej, tik pod Kegljiščem, se pa ponovno pojavi. Precizno se nekajkrat prestopim, preprimem in splezam čez majhen previsek na Kegljišče. Čez čas se pokaže izza vogala Antejev nasmejani obraz. Postaviva še možica.
Nekaj korakov po grušču in že plezava po znanih skalah … po Razu Jalovca.
Dostop: Po poti na Kotovo sedlo do črnega odloma pod vpadnico Jalovčevega raza. Vstop na desni strani odloma.
Sestop: Obstajari dve možnosti;
a) Spust na plaz pod Jalovcem …? kako je opremljeno.
b) Po smeri Raz Jalovca na vrh in navzdol po enem od opisanih dostopov/sestopov.
Opombe: