1. Grebensko prečenje grebena Stadorja do Prestreljenika: III/I-II
Janez Gradišar, Jelka Štrosar in Metka Blažič, 16. in 17. 3. 1973
Gre za daljšo turo (okrog 2.5 km), ki se je začela v Krnici in končala na Prestreljeniku. Potrebno je računati, da se greben stalno dviguje.
S Krnice je najlažji pristop do grebena po Gradišarjevi grapi v V steni, po njej dosežeš JV greben na višini okrog 1930 metrov.
Prečenje lahko začneš tudi na JZ strani grebena. Nasproti C postaje kaninske žičnice je kratka, strma grapa, po kateri hitro dosežeš spodnji, položni del JV grebena (na višini okrog 1750 m). V skopih zimah je lahko spodnji del tega grebena problematičen zaradi nepokritega, gostega rušja.
Opis: Po eni od grap v JV steni (Gradišarjeva, Sončna) dosežeš JV greben, sledi plezanje po enostavni grebenski rezi v postopnem vzponu do prvega vrha v grebenu. Vrh Sklep, 2136 metrov visok (lepo viden z Bovške ravni), je dejansko točka kjer se stikajo-sklepajo trije grebeni (JV, V in SZ). V nadaljevanju sledi plezanje v smeri SZ, kmalu dosežeš 2161 metrov visok vrh s katerega poteka proti JZ- Škripi sestopna-dostopna smer (za redke izbrance Smučarska smer). Naprej po rezi grebena, preko škrbin in neizrazitih vrhov (med njimi je Veliki Stador-2165 m) vse do najvišjega vrha v grebenu (2235 m), ki je za čuda brez imena. Samo prečenje ne predstavlja velikih plezalnih problemov, razen izpostavljenosti in krajših težjih odstavkov nam ponuja gibanje po terenu, kjer lahko v času izven smučarske sezone uživaš gorski mir v divjem okolju. Najvišji vrh stoji najvišje-severozahodno v grebenu Stadorja, tik preden se le-ta preko ostre grebenske rezi spusti v izrazito škrbino. Malo pred koncem grebena naletimo na naravno okno, lepo vidno s poti po Krnici. Pred nami je najtežji del prečenja, sestop po ostrem grebenu v globoko škrbino (tu je v kopnih razmerah ocena v mejah III stopnje - pozimi odvisno od razmer). Če malo pred koncem grebena zaviješ levo, proti Škripom naletiš na strmo pobočje, nižje žleb po katerem sestopiš pod steno malo pred škrbino. Prodnata ali zasnežena škrbina (2190 m), kjer se dejansko konča Greben Stadorja lahko služi kot možnost umika levo navzdol na smučišče Škripi ali desno proti Sedlu, Prevali in v Krnico.
S škrbine navzgor v območju grebena (poleti strme trave - II/I) do Ovčjega Vršiča (2281 m), sledi enostaven sestop na položnejše sedlo in vzpon na kratek greben, po katerem dosežeš Grdi Vršič (2340 m - zadnji vrh pred smučarsko progo). Na južni strani je lepo vidna zgornja postaja kaninske žičnice (Podi-D postaja). Po ostri grebenski rezi in ob njej se z vrha sestopi na Sedlo (nekoč Škrbina pod Prestreljenikom). Od tu poteka markirana planinska pot na Prestreljenik (2498 m), pozimi ga večina gornikov obiskuje v območju JV grebena, kjer tudi običajno sestopajo.
Dostop:
Sestop:
Opombe: Kmalu po objavi prispevka sem dobil informacijo o plezanju JV grebena, katerega so že davno obiskali pastirji in lovci. Kot je razumeti iz odličnega članka gospoda Janeza Turka so pastirji s planine Krnica pristopili pod V steno Sklepa, višje nadaljevali po travnatih gredinah in čez krajše skalne skoke dosegli spodnji del JV grebena, po katerem so nadaljevali na Sklep in naprej proti V. Stadorju.