13a. Maček Muri: V-/III-IV+, 450 m, 7 ur
Mojca Gruden in Peter Bajec-Poli, 21. 8. 2011
Opis: Smer vstopi skupaj s smerjo Hočevar – Matijevec in sicer tik desno od votline (votlina na levi strani) in se prvih 25 m vzpenja po nekakšnem žlebu (III), kasneje pa po nekakšnem travnatem razu desno od manjšega melišča z velikim macesnom na robu vse do mesta, kjer se v desno odcepi položna, travnata polička. Na njenem začetku si urediš varovališče. Od tu desno kakih 7 metrov po polički, nato pa naravnost navzgor po odprti in poraščeni steni (III) kakih 55 metrov. Od tu desno prečka po ozki polički (naravni prehodi) nato pa navzgor po nekakšni zajedi na gruščnato polico in po njej desno pod naslednjo, zelo očitno zajedo (IV+), ki na pogled zgleda težavnejša kot je v resnici. Po tej zajedi dokler je ne zaprejo strehe (v levo se odcepi majhna polička), mi pa izstopimo desno na nekakšen stebriček in si uredimo varovališče (60 m). Smer nadaljuje desno po rahlo vzpenjajoči se travnati polici (kakih 5 m) dokler se nad nami ne odpre nova poklina in po njej navzgor, dokler te odprti svet ne potegne v levo do velike dvojne pokline, ki se vleče proti desni. Na začetku te pokline si uredimo varovališče. Tu izberemo desno poklino, ki je nekakšen žleb (III) z odlično, belo skalo, ki se vleče poševno desno navzgor. Višje se spremeni v kamin (kakih 5 metrov), ki te pripelje na stebriček (varovališče). Skala v tem raztežaju je odlična. Od tu zopet nekaj metrov desno, kjer se svet odpre in te potegne navzgor na novo poličko, kjer si urediš varovališče na polički pod previsom. Čezenj (klin, IV+) in navzgor proti sivi plošči, ki nudi prehod proti levi in navzgor po nekakšni poklini, ki nudi dobre prijeme (V-). Preden vstopiš v ploščo je klin. Skala je fantastična. Ko preplezaš ploščo se vzpneš na poličko, ki te odpelje proti levi do zajede v kotu (varovališče). Po njej 10 metrov naravnost navzgor, dokler te ne pripelje v odprto steno, kjer iščeš najlepše prehode v dobri skali. Težavnost se nenehno giblje med III in IV. Sedaj si pustil prečke in strehe za seboj, do vrha te čaka še 5 raztežajev in pol (III-IV) bolj ali manj naravnost navzgor iskaje prehodov proti robu stene. Tu je stena ploščata, sem in tja jo razijo kratke zajede in kamini. Skala je odlična. Na enem izmed sidrišč je ostal še en klin.
Potrebna oprema: Vsaj 10 različnih klinov, nekaj metuljev (zlasti srednji in večji) in kakšen zatič.
Skica: Peter Bajec-Poli