24. Severozahodni steber: IV+/III-IV, 450 m, 5 - 6 h
Janez Krušič, Janko Šilar, Jože Štolcar in Slavko Koblar, 24. 8. 1948
1. P: Joži Marn in Viki Hufnagel, z izstopno varianti (IV), 19. 9. 1949, 4 h
1. ZP: Emil Tratnik, Leon Svetličič-Lejčk in Zlatko Gantar-Zlte, marec 1978, okrog 12 h.
Zelo priljubljena in verjetno najbolj obiskana smer v Zadnji Trenti.
Opis: Vstop levo od belih plošč, kjer sega SV steber najnižje v melišče. Pretežno po vstopnem kaminu. Čez previs in dva raztežaja levo navzgor. Iz kamina prečnica desno na pomol in čez kratko strmo stopnjo, nad katero spet proti levi v kamin. Po njem še okrog 30 metrov do izrazitih previsov (možic, Ievo dve lopi). Sistem previsov se tu vleče v vsej širini. Desno navzgor do previsa (luska – izpostavljeno). Čez previs z zanesljivimi oprimki. Naprej proti desni čez plošče in nazaj v kamin, ki ima obliko »S«. Dalje levo navzgor 3-4 raztežaje (trdna skala). Nato čez previs do zelenice (možic). Okrog 15 metrov desno navzgor po gredini, nato naravnost navzgor v vogal. Tu po gladki polički skoraj brez opor levo 8-10 metrov, nato prestop v gladke plošče tik ob značilnem razu. Prek plošč naravnost navzgor (kk) in čez previs do zelene police okrog 30 metrov. Levo za ogromno lusko na rebro, ki loči Z steber od SZ stene. Levo po drnastem pobočju navzgor na ramo (možic) do okna, ki se grezi v S steno. Proti levi nad črnimi previsi pod vršno kupolo. Z rame naravnost navzgor raztežaj (zelo težavno) prek plošč in po skrotju na vrh.
Skica: Iz knjige 100 najlepših vzponov