8. Vaja con dios:
VII/VI, 450 m, 12 h
Peter Podgornik in Vladimir Slamič – Ajo, 19.-20. 11. 1986
Spominska smer Petrovi mami Frančiški Plahuta-Podgornik.
1.P: Darko Podgornik in Srečko Likar, 12. 8. 1989, 8 h
2.P: Darko Podgornik in Peter Mežnar, poleti 1991
1.ZP: Rok Stubelj in Tomaž Cingerle, 19.1.2007
Jeseni 2012 je bila smer Vaja con Dios vsaj dvakrat ponovljena. Obe navezi sta vrisali svojo linijo vzpona, v kateri sta kljub temu, da se le-ta marsikje razhaja naleteli na redke kline predhodnikov.
. 21.10.2012 je naveza Blaž Navršnik-Dolfa in Matej Balažič v predzadnjem raztežaju (VI+) zaradi majave - odklane luske obrnila in izstopila po smeri Livada. Njuno plezanje je vrisano na obnovljeni skici z rdečo barvo, označila sta stojišča in mesto z nevarno lusko. Poleg nekaj klinov na stojiščih sta našla še nekaj klinov (vsaj 4) vmes. Na mestu obračanja sta pustila klin z vponko.
. 18.11.2012 sta smer ponavljala Jan Valentinčič in Nejc Kurinčič. Plava linija prikazuje linijo njunega vzpona, stojišča, kline in izstopno varianto z oceno. V predzadnjem raztežaju, kjer sta našla klin z vponko od naveze Blaž Navršnik-Dolfa in Matej Balažič sta zavila desno mimo previsa in splezala varianto (VII+), ki se višje priključi originalni smeri. Poleg obstoječih klinov sta pustila še par svojih. Za plezanje sta porabila slabih sedem ur.
. 27.12.2015 so modro linijo v izstopnem raztežaju dokončno poravnali Anej Kodele, Boštjan Mikuž in Nejc Kurinčič. Topla, suha zima jim je postregla z uživaškim plezanjem, ki so ga po sedmih urah zaključili na robu stene in zadnjih deset novih - ključnih metrov ocenili s težavo do VIII-. Izstopna poč (VIII-/VII+) naj bi bila prava poslastica, mesto pod njo pa je po njihovem mnenju malo lažje od VII+. Sedaj je tisti detajl tudi očiščem, saj je problematičen del luske med plezanjem dobil krila.
Opis:
Za plezanje naj bi zadostovala skica smeri. Smer poteka vzporedno desno od smeri Sivi ideal, v spodnjem delu po ploščah, v zgornjem pa po izrazitem, elegantnem stebru. Smer sodi med težje smeri v J steni Jerebice.
Opombe: Pripis urednika: Topla poznojesenska noč naju je ujela raztežaj pod robom stene. Ajo je prvič v življenju bivakiral. Ko sva v temi zabila par klinov, na katerih sva ponoči visela, je izrazil željo, da bi rad poklical domov, ker bodo verjetno v skrbeh. Potolažil sem ga z informacijo, da je najbljižnja javna telefonska govorilnica v Bovcu. Proti jutru sva pod tanko bivak vrečo drgetaje pričakovala prve sončne žarke.
Potrebna oprema: 10 do 12 tankih klinov in metulji 1 – 3, vrv 55 m.
Skica: Avtorji smeri in variant