7. Južni bok-Huda steza: II, izpostavljeno, dolgi strmi travnati odstavki, višinska razlika okrog 600 m (dolžina smeri okrog 800 m), 4 do 5 h
Po ustnem izročilu in različnih zapiskih so tod lazili že lovci in pastirji, ki so s pomočjo vrvi gnali drobnico na visoko ležeče pašnike v steni Mangarta. Med njimi se je poti oprijelo ime »Huda steza«. Gotovo gre za občudovanja vredno dejanja starih Ložanov, ki niso po plezalnih spretnostih nič zaostajali za sosedi iz Bavšice in Trente. Takratni pastirski in lovski prehodi so danes za marsikoga nepojmljiva dejanja.
Prvi registriran vzpon so opravili: A. Gstirner, J. Marka in J. Struggl, 7. 8. 1898, sledili so stezicam in prehodom predhodnikov.
Prvi in verjetno edini alpinistični smučarski spust je po smeri opravil pokojni Mauro Rumez (25. 2. 1996) iz Trsta. V opombi je predstavljen njegov opis.
Smer vstopa nižje od JZ raza na Koritniški strani, sledi naravnim prehodom v južni strani gore in pride višje po gruščnati gredi na JZ raz v območju katerega doseže vrh Mangarta.
Opis: Po nagnjeni, prodnati polici proti jugovzhodu. S konca police po ozki polički pod preveso, naprej po sledovih stez čez drnasto pečevje (Huda steza) do pašnika. Po strmem drnu in drobljivem pečevju do škrbine/rame v Jugozahodnem razu Mangarta. Po drugi strani raza skozi moker, gladek kamin v boljše pečevje in po skrotju na vrh.
Dostop: S ceste na sedlo med Rdečo skalo in Malim vrhom (JZ greben). Na drugi strani sedla še naprej po pastirski/lovski poti, ki se spušča proti Koritnici, nato levo v breg, okrog 1. 5 h. Možen je tudi dostop kot za smer po Jugozahodnem razu in naprej v sestopu po strmih travah do začetka smeri, vsaj dobro uro.
Opombe: Iz knjige Maura Rumeza; MANGART - 2677 m
Jugo-jugozahodna stena – smer Gstirner (ponekod se pojavlja za smer ime Gstirner -po prvem turisti, ki jo je splezal poleg lovcev in pastirjev)
Prvi spust: Mauro Rumez, 25. februarja 1996
Dolžina: približno 800 m
Težavnost: 200 m 50°-55° in 600 m 45°-50°
Dostop: Približno 1 km pred prelazom Predel se odcepi cesta, ki pelje do Koče na Mangarstkem sedlu (1995 m). Cesta in koča sta pozimi zaprti, zimske sobe ni. Možnost bivakiranja je v zadnji galeriji na dostopni cesti, od koder je do koče le nekaj minut vzpona.
Opis: Od Koče na Mangartskem sedlu prečimo kotanjo pod zahodno steno in stopimo v grapo na desni, ki vodi do škrbine pod jugozahodnim razom (približno 2240 m visoko). Po grapi se spustimo na nasprotno-Koritniško stran do široke police na levi, ki preči poševno navzdol južno steno Mangarta. Nadaljujemo po polici, ki postane zelo ozka (približno 30 cm), tki. “Huda steza” in nam omogoča vodoravani prehod preko navpične stene. Po strmih in izpostavljenih odsekih priplezamo do ozkega ozebnika v jugo-jugozahodni steni. Nadaljujemo po ozebniku z naklonom od 45° do 50° in skozi obvezne, mestoma zelo izpostavljene prehode dosežemo škrbino na jugozahodnem razu, približno 200 m pod vrhom. Raz obidemo in sledimo Slovenski poti (občasno naletimo na jeklenice). Po ozkem žlebu nadaljujemo po vršni rami (naklon mestoma 50° do 55°) in stopimo na vrh. Zadnji del vzpona poteka po obveznih in zelo izpostavljenih prehodih, zato moramo med spustom, zaradi običajno majhe količine snega, ki se nabere med skalami, za približno 10 m sneti smuči in plezati. Spust poteka v celoti po smeri vzpona.