21. Spominska smer Aleša Kunaverja:
VI, A1/V, 800 m, 8-10 h
Filip Bence in Peter Podgornik, 31. 8. 1985
1. P in 1. ZP: Andrej Štremfelj in Filip Bence , 20.–21. 1. 1989, 16 h
Smer je bila pozneje še vsaj enkrat ponovljena ...
Edina Aleševa spominska smer v evropskih skalah je nedvomno vredna spomina velikega slovenskega alpinista. Zahtevna in naporna smer z dolgimi, neprekinjenimi težavami teče po severnem stebru ves čas desno ob Desnem Piussiju (Aleševa smer je po težavah podobna sosednji Piussijevi smeri). Je prava direttissima in velja za eno najtežjih v ostenju. Smer je bila preplezana istega dne kot Lo Bello. 31. avgust 1985 je torej eden najplodnejših dni v zgodovini raziskovanja Mangartovih sten.
Opis: V steno vstopimo po kaminu tik desno od Piussijeve smeri. Kmalu se splazimo skozi preduh za zagozdenim balvanom in nadaljujemo po kaminu do strehe. Pod njo levo na polico in navzgor po kaminu vse do vrha vznožnega stebra (v obliki prislonjenega stolpa). Prečnica levo na raz stebra. Sledita 2 raztežaja napornega in težkega plezanja po desnem boku stebra do velikih napuščev, ki jih obplezamo levo, smer pa se sicer ves čas drži desnega boka stebra. Desno od velikih napuščev prečkamo smer Lotos. Krajši raztežaj plezamo proti desni, a se kmalu vrnemo na levo. Izstopni raztežaji vodijo v nekoliko lažjem plezanju ves čas naravnost navzgor vse do roba stene.
Skica: Peter Podgornik