1. Greben Pihavcev
Dostop: Krajša možnost: Iz Zg. Bavšice desno mimo Planinsko učnega središča Bavšica po markirani poti, ki pelje na Bavški Grintavec. Pot vodi skozi Tesni, ob vznožju JV pobočja Obljaka do lovske koče na pl. Bukovec. Markirana pot zavije desno, mestoma slabo vidna steza nadaljuje skozi Bukovska korita in po malo širši dolini Dolič do sedla Vrh Osojnika (1975 m). Okrog 3 h iz doline. Desno od nas, gledano proti severu, je vrh Špičica 2169 m visok, levo pa začne markanten in oster greben Pihavcev. Steza se iz sedla spušča po Z pobočju Nizkega vrha proti sedlu Prevala.
Daljša možnost: Iz Zg. Bavšice levo po planinski poti (mimo nekoč edine domačije, danes vikendi) skozi Logje, sledimo poti po dolini Bala. Ta pot je lahko izhodišče za pristop na Briceljk in ostale vrhove v grebenu Loške stene. Pelje čez sedlo Prevala do sedla Čez Brežiče, odkoder se lahko nadaljuje preko Škrbine za Gradom v Zadnjo Trento, ali pa sestopiš v dolino Loške Koritnice. Malo naprej od lovske koče na planini Bala zavije steza levo na Briceljk, naša pot nadaljuje po dolini do sedla Prevala, 1560 m visoko. Tu se slabo vidna steza odcepi desno prek Z pobočja Nizkega vrha v smeri sedla Vrh Osojnika. Okrog 3.30 h iz doline. Večina obiskovalcev grebena Pihavcev se poda po eni od zgoraj opisanih možnosti dostopa na sedlo Vrh Osojnika, kjer se prečenje začne. Tisti, ki se odločijo za nasprotno smer prečenja, jim opis dostopov lahko služi kot sestop v dolino Bavšica. V primeru slabega vremena sta opisani poti lahko zanimiva krožna tura. Domačini so to od nekdaj počeli z drobnico, običajno po Bali gor, čez sedlo in po Doliču mimo pl. Bukovc dol.
Opombe: O prvih plezalcih: Kdaj in kdo so bili tisti, ki so prvi preplezali greben v celoti, bo verjetno večna uganka. Današnji lovci (med katerimi sta ga tudi dva prečila) pravijo, da so bili to verjetno plezalci. Osebno bolj verjamem, da so bili to domačini, ki so na grebenu zalezovali gamse in iskali koze. V pogovoru z Jelkom Flajsom iz Bavšice je razvidno, da je njegov stric Lojz Flajs plezal ta greben z nekoč znanim bovškim hribolazcem Borisom Ostanom, od katerga je Jelko to izvedel. Kdaj in kje sta plezala ni točno znano.
Dolžina, ocena, čas: - Iz sedla Vrh Osojnika preko vseh vrhov in škrbin do Obljaka je okrog 2500 m plezanja in hoje. Iz vrha Obljaka je do doline 1160 m višinske razlike, kar na terenu pomeni okrog 2500 m hoje in plezanja. - Z Jelkom Flajsom sva mnenja, da v času najinega potepanja po grebenu (sedemdeseta in začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja) ocena ni presega III stopnje, mogoče je zaradi podorov, strel in drugih naravnih sprememb sedaj težje. Potrebno je vedeti, da sestopanje iz grebena na eno ali drugo stran ni priporočljivo. - Čas plezanja je na takem grebenu lahko zelo raztegljiv, odvisno od več dejavnikov. Od 3 do 5 h iz sedla Vrh Osojnika do Obljaka in okrog 2 h v dolino.
Kratek opis prečenja: Gledano iz sedla Vrh Osojnika v smeri JZ štrli v nebo greben, ki ga ne moremo zgrešiti. Strma pobočja nas hitro prisilijo v sam vrh grebena, po katerem plezamo v izpostavljenem prečenju na eni ali drugi strani rezi, jahamo skalne in travnate predele in opazujemo, kako pod nami nastaja vse večja praznina. Grebenska ježa nas preko več vrhov/škrbin pripelje na neimenovani vrh (2049 m) in naprej na vhr Oplačnica (2052 m). Težave do tu od I do III stopje/izpostavljeno. Vstopamo v kraljestvo gamsov, v lovljenju ravnotežja sledimo gamsjim stečinam, v lažjem plezanju vse do najvišjega vrha v grebenu. Veliki Pihavec, 2090 m visok, nam ponuja čudovite razglede na okoliške vrhove. Sledi sestop po grebenski rezi proti spodjedeni škrbini, kjer je urejeno mesto za spust po vrvi (tu smo nekje okrog sredine grebena). Izpostavljenost in ostrina grebena ne popušča vse do Malega Pihavca, 2047 m visoko. Sledimo grebenu z občasno izpostavljenimi mesti preko neimenovanega vrha 2008 m, od koder nam narava poleg travnatih predelov postreže z skritimi prehodi skozi rušje in zmerom lepšimi pogledi v dolino Bavšice pod nami. Dosežemo vrh Obljak 1866 m visok, kjer je sicer konec vršnega grebenskega plezanja, ni pa konec ture. Do doline imamo še greben in zelo strmo pobočje s skalnatimi, travnatimi in rušnatimi odstavki vse do gozdne meje, kjer strmina ne popušča (1160 m višinskih metrov). Gledano v dolino sestopamo v smeri jug , tu je potrebno imeti nos, da najdeš prehode, v drugem primeru je sem pa tja potreben kakšen spust po vrvi v mestoma zelo strmem gozdu. Na območju Črnega vrha (1700 m) naletimo na neizrazito stezo, delno zaraščeno, ki je ni težko izgubiti. Po razpoložljivih podatkih naj bi bila to nekoč steza kozjih pastirjev in lovcev. Priporočljiva oprema: Osnovna plezalna oprema za sredje težke smeri.
Opomba urednika: Po besedah pastirja (v otroštvu), alpinista, reševalca... Jelkota Flajsa iz Bavšice in iz zapisov mojega prvega prečenja grebena leta 1978 je bil takrat greben preplezljiv brez vrvi z težavami do III stopnje. Kot izgleda je na začetku osemdesetih let prišlo v spodjedeni škrbini med vrhomova Pihavcev do podora. Oba z Jelkom sva greben pozneje še prečila in na tistem mestu uporabila vrv. Po razpoložljivih podatkih naj bi bila tam sedaj potrebna dva spusta po vrvi. Vsekakor je na takih grebenih potrebno iskati najbolj logične prehode, ki so včasih malo nižje od grebena in slediti gamsjim prehodom. Podobnega mnenja je tudi lovec Marko Berginc iz Žage, ki mu strma pobočja na obeh straneh grebena in greben niso tuja. V zadnjem destletju je greben večkrat prečil v obe smeri. V primeru, da je šel iz Sedla Osojnik proti Obljaku, je v spodjedeni škrbini uporabljav vrv. Če pa je greben prečil iz Obljaka proti Pihavcem, je težko mesto preplezal. Isto je počel pred njim tudi Jeljo Flajs. Podobnega mnenja smo tudi pri sestopu iz Obljaka v smeri Bavšice, svetujemo sestop kot je v opisu prečenja (zelene stopinje).
Kar se tiče gamsov sem na prvem prečenju leta 1978 videl tu največ gamsov v mojem življenju. Z bratom Pavletom sva preštela tudi čez 50 gamsov v enem tropu. Pozneje sva v dolini izvedela, da so imeli lovci pogon na V strani grebena.
Natančen opis grebena lahko poiščete v knjigi Grebeni slovenskih gora, avtorja M. Arnejška – Prleta.
1.ZP grebena Pihavcev: Andrej Stritar in Rudi Kotnik, 5. 3. 1977.
Opis: Po besedah Andreja Stritarja, sta avtorja prve zimske ponovitve grebena Pihavcev uživala na bogato zasneženem grebenu, ki je včasih spominjal že na ostre andske grebene, kar je razvidno iz fotodokumentacije zimskih obiskovalcev grebena.
Fotografiji: Iz arhiva Andreja Stritarja |