16. Smer na vzhodnem pobočju Pihavca: II - III, smer običajno uporabljajo ljubitelji brezpotij.
Opis: Nad spominsko ploščo Tinetu Miheliču v dnu kamina, kjer se rdeča črta začne, je najtežje mesto. Pod kaminom vodijo razločne razčlembe levo gor in po treh metrih desno na zagozden balvan.
Pred prestopom na balvan je gladko mesto z enim dobrim oprijemom za prestop v desno (II ali III). Naprej se je najbolje držati kamina, prehodi pa so tudi levo v strmih travah.
Greben je zelo lep. Malo nagnjene, široke gladke plošče z obeh stranskih robov strmo padajo proti Kriškim podom desno in proti planini Zajavor levo.
Plezalni del od tam vijuga s sedla rahlo desno skozi skrotast, ponekod krušljiv svet, vendar je zelo lepo in privede na grebenast vrh 50 m desno od vpisne knjige.
Dostop: Po poti iz Vrat preko prevala Luknja in naprej proti Bovškemu Gamsovcu. na primernem mestu zaviješ levo pod razbito in poraščeno vzhodno stran Zadnjiškega Pihavca, okrog 2.5 h.
Sestop: Najenostavnejši sestop je po zavarovani poti proti Kriškim podom, okrog 1 h.
Vse ostale možnosti pomenijo zahtevno brezpotje z izpostavljenimi plezalnimi prehodi.
Skica: Vris Jože Mihelič, foto: Oton Naglost