13. Velika grapa: IV+/?, M, 800 m
Ocena tretjih ponavljalcev (III/3, dva zaledenela skoka med 70°do 75°, povprečna naklonina 50° do 55°).
Ljubo Juvan in Tone Sazonov – Tonač, 21. 1. 1962
1. P: Brigita Vuga in Igor Gruden, 22. 1. 1976. Plezala sta 9 ur, zadnjih osem dolžin že ponoči. Razmere sta imela v steni dobre, le izstopno snežišče je bilo polno sipkega snega in brez prave možnosti varovanja.
2. znana P: Janez Rupar in Tine Mihelič, 29. 2. 1976. Janez in Tine sta imela podobne razmere kot Gita in Igor slab mesec pred njima. Bolj kot plezanje samo ju je psihično izčrpalo izstopno snežišče, kjer se je nemogočim možnostim varovanja pridružila še nevarnost plazu (dodano 16.1.2014).
3. znana P: Janez Ziherl in Luka Plut, 29. 1. 2010, 5 h
Ocena ponavljalcev (III/3, dva zaledenela skoka med 70°do 75°, povprečna naklonina 50° do 55°).
Opis: Velika grapa je gotovo pravo ime za smer, ki se na desni strani stene, v vpadnici vrha, vzpenja čez celo vzhodno steno. Ob neprimernih zimskih razmerah in ob sneženju je lahko zelo nevarna, saj je ena sama plaznica, kamor leti vse mogoče. Smer prekinjajo trije pragovi, v srednjem delu je grapa najožja, višje se razširi v strmo pobočje, ki vodi proti vrhu. Vsekakor gre za zanimivo smer, ki je bila ob nastanku verjetno ena zahtevnejših podobnih zimskih plezanj v naših gorah.
Dostop:
Sestop:
Opombe:
Skica: Janez Ziherel