1. Grebensko prečenje: IV/III, 6 h
Janez Krušič, Janko Šilar, Jože Stražišar in Vera Šuligoj, 4. 9. 1949
Omenjeno grebensko prečenje zahteva od obiskovalca veliko sposobnosti za gibanje v zelo izpostavljenem, včasih krušljivem in poraščenem terenu, kjer je treba včasih plezati tudi v sestopu. Sama ocena ne izraža zahtevnosti ture. Če plezamo v mejah grebenske rezi je ocena višja (Raz Velikega stolpa Kanceljnov, VI/IV-V) in (Prevšev stolp, V), čas pa primerno daljši.
1.P: Marjan Prevec, od 22. do 24. avgusta 1956
2.P: Davorin Dolar - Daro, France Avčin in Tone Jeglič, 11. 9. 1960
3.P in 1.ZP: Aljaž Simonič – Ali, Franc Jeromen – Frene in Janez Rupar, od 6. do 8. 2. 1971.
Zimska ponovitev je potekala ves čas po grebenski rezi. Janez Rupar je greben poznal že iz nedokončanega prečenja oktobra 1969. leta, ko se mu je med Kanceljni in Prevčevim stolpom ponesrečil soplezalec Polde Potočnik, ki so ga z kotla med Planjo in Kanceljni reševali s helikopterjem avstrijski reševalci.
Opis: (opis jeseniških plezalcev) Iz škrbine med Germlajtom in Goličico po krušljivem, strmem pečevju na vrh Goličice (pol ure). Sestop v smeri vzpona nazaj v škrbino in vzpon na strm grebenski stolp (III) proti Germlajtu. Dalje čez več grebenskih stolpov in po ostrem, na obe strani izpostavljenem, vodoravnem grebenu Germlajta. Spet čez stolp in po težavnem terenu v naslednjo globoko škrbino oblike »V«. Od tod se dviguje visok, strm in slabo razčlenjen Veliki stolp v masivu Kanceljnov. Vzponu nanj se izogneš s sesopom po južni strani – grapi okrog 50 metrov, dokler se v položnejšem svetu ne ponudi možnost za nadaljnji prehod. Naprej po drnasti polički, ki vodi preko plati poševno navzgor, za robom po žlebu, nato na nagnjeno polico, ki se neha v ostri škrbini. Od tod okoli 40 metrov po strmem (IV) krušljivem kaminu, ki se konča v višji škrbini. Sestop na drugi strani po drnastih policah, tako se izogneš na južni strani Velikemu stolpu. Vzpon nazaj na grebensko rez do značilnega grebenskega vrha Kanceljnov, od koder se proti severu ponuja pogled v ogromen Kotel – krnico med Kanceljni in Planjo. Sestop v naslednjo škrbino, naslednji navpični stolp (Prevčev stolp) preplezaš čez 6 – 8 metrov visoko, zelo izpostavljeno stopnjo proti desni, poševno navzgor (kk, IV). Pod vrhom stolpa prečnica po polički na južno stran in preko strme stopnje v škrbino za stolpom (med Prevčevim stolpom in Planjo). Od tu je možen sestop oziroma spust v kotel med Kanceljni in Planjo. Prečenje nadaljujemo po zložnem, lahkem svetu na vrh Planje.
Dostop: Najenostavnejši pristop do grebena je od zapuščene cestarske hiše na vršiški cesti, od koder sledimo lovski poti na Goličico, okrog 3 h, oziroma široki grapi – Kozji žleb, ki jo kmalu zapustimo in nadalujemo po logičnih prehodih po desni, vzporedni grapi, ki nas prepelje v škrbino med Germlajtom in Goličico, okrog 2 h.
Sestop: Iz sedla Planja, kjer je križišče planinskih poti, lahko po markirani poti v Pogačnikov dom na Kriške pode, okrog 45 minut.
Do običajno uporabnega izhodišča pri zapuščeni cestarski hiši na vršiški cesti pridemo po markirani poti, ki pelje na Vršič. Ko pride pot iz objema strme stene Lešarjeve peči v spodnjem delu Razorja do zatrepa Mlinarice, se usmerimo po slabo vidni poti navzdol, skozi Mlinarico po strmih travah, meliščih in rušnatem svetu. Na stiku gozdne meje je potrebno malo previdnosti, če najdemo stezo, imamo pred sabo lep sestop po strmem gozdu vse do ceste, iz sedla Planja do ceste okrog 3 h.
Opombe:
Dodano po objavi: Omenjeno grebensko prečenje zahteva od obiskovalca veliko sposobnosti za gibanje v zelo izpostavljenem, včasih krušljivem in poraščenem terenu, kjer je treba včasih plezati tudi v sestopu. Sama ocena ne izraža zahtevnosti ture. Če plezamo v mejah grebenske rezi je ocena višja (Raz Velikega stolpa Kanceljnov, VI/IV-V) in (Prevčev stolp, V), čas pa primerno daljši.