8. Markacija: VII-, 500m, 4 h
Miroslav Svetičič - Slavc, 18. 7. 1992
1. P: Spodnjega dela, Blaž Stres in Iztok Ipavec - Ipo, 28. 8. 1994
1. Znana P v celoti: Blaž Grapar in Roman Strmšek, 21.8.2012, slabih 12 ur z nevihto pod vrhom, v previsnem delu smeri.
Opis: Vstopa po nekakšnem stebru levo od Vstopne variante Centralnega stebra, ki jo višje prekriža in nadaljuje desno od rumenega odloma pod sredino stene. Nad odlomom preči po polici levo, proti markantnemu črnemu kaminu, na desni katerega sledi zajedam in ploščam do pod previsne zapore, pod katero gre levo do kamina, ki te pripelje v lažji svet.
Dodatek k opisu: Nisem prepričan, da potekata smeri v srednjem delu ves čas povsem skupaj, ker je tudi na originalni skici vidno, da poteka Markacija nekako po sredini stebra, Skender beg pa malo levo od njega. Tudi začetna razčlemba te med plezanjem popelje navzgor bolj po sredini stebra in ne po Skender begu, čeprav je možnost večkrat zaviti v smer Skender beg. Tako mislim, da je zares skupen šele šesti raztežaj obeh smeri, saj je tam to najbolj logičen prehod.
V Markaciji je Slavc pustil dva svedrovca. V drugem in zadnjem raztežaju pred vršno polico (oboje je vidno na skici). Postavljena sta tam, kjer res nekako ni možno zabiti klina.
Potek plezanja na koncu smeri (v desetem raztežaju) je v resnici verjetno malo drugačen kot je narisal Slavc. On je vrisal po ploščah, čeprav je najbolj logično plezati po nekakšni zajedi/kaminu. Tam sva tudi našla dva klina, kar dokazuje, ja tudi on plezal tam, a je malo narobe vrisal.
Obe smeri sta resni predvsem zaradi nekakšne čudne krušljivosti oz. drobljivosti, ki prevladuje v temu delu Planje. Plošče izgledajo sicer kompaktne a je težko zaupati tisti skali, ker se tu pa tam kaj zdrobi. Zato je plezanje malo počasnejše saj moraš biti previden in zbran.
Za obe smeri (Skender beg in Markacija) priporočam približno podobno opremo: 10 klinov (predvsem jeseničanov in srednjih specialčkov ter kak profilni klin in šop metuljev od 0.3 do 2).
Blaž Grapar, 24.8.2012
Skica: Blaž Grapar