5. Beli trak: IV/4+, WI 90°/40°-65°, 500 m (200 m naporno ostalo lažje), 12 h
Pavel in Peter Podgornik, 1. in 2. 1. 1981
1.P: Miroslav Svetičič - Slavc, 6. 1. 1987 (v kombinacijo s Popoldansko smerjo v vršni steni)
2.P: Giovanni Bazzo in Erik Švab, 21. 2. 2000
3.P: Miha Valič in Tadej Golob, 26. 2. 2000
Opis: Gre za smer, ki se poredko napravi primerna za plezanje.
Smer poteka po slapu, ki se včasih napravi v markantnem, strmem žlebu v spodnjem delu stene Vršaca. Strm ledni jezik pripelje do pod navpičnega slapu, ovešenega s svečami. Prva plezalca sta se tu varovala okrog lednih sveč in v skali, kjer sta pustila štiri kline. Po 120 metrih dokaj strmega plezanja se smer položi in po 200 metrih preide v lažjo grapo, ki se višje konča pod strmo skalno zaporo. Tu desno po rampi do stika z varianto Juvan-Sazonov, po kateri dosežeš Desno Ceklinovo smer, po kateri lahko nadaljuješ navzgor ali pa sestopiš v dolino.
Opombe: Avtorja Belega traku sta zaradi slabih razmer v Zadnjiškem Ozebniku (poskus nove smeri) vstopila v steno Vršaca šele opodan. Varovala sta se izključno na cepinih in okoli sveč, le v najtežjem mestu sta kline zabila v skalo ob slapu. Smer je bila preplezana v času, ko še ni bilo primerne opreme za take vrste plezanja.
Miroslav Svetičič - Slavc, ki je Beli trak prvi ponovil v solo vzponu, je v nadaljevanju opravil še prvo zimsko ponovitev Popoldanske smeri v zgornjem delu stene, kar je gotovo super kombinacija, primerna za plezalce njegovega kova (V/4+, M, 800 m, 13 h). Ob povratku v dolino je za sprostitev prvenstveno preplezal še Končarjev slap v Trenti.
Skica: brata Podgornik