Grebensko prečenje:
Severozahodni greben, težave odvisne od sposobnosti in razmer ...
Boris Mlekuž in Igor Marka (prvo zabeleženo prečenje pozimi), 27. 12. 1977, 11 h
Opis: Prečenje sledi grebenu, ki poteka z vrha Krna v smeri proti severozahodu.
Z vrha Krna plezamo strmo navzdol ob grebenski rezi (ostanki žice), ki nas pripelje v položnejši del grebena, prekinjen s škrbino in sedli. Nadaljujemo po in ob grebenu čez vrhove Srednjega vrha, Krnčice, Vrat, Oblega vrha, Vrh Ruš, Vršič, Kal….
Greben je z vrha Krna do vrha Kala dolg okrog 6 km.
Sestop: Iz Kala v smeri sedla čez Utro, od koder lahko izbiramo po eni od dveh markiranih poti, ena vodi skozi dolino Slatenik do Čezsoče in proti Bovcu, druga pa preko planine Golobar v Kal Koritnico. S konca grebena pa je mogoč povratek po pastirski stezi proti planini Zaprikraj in naprej v Drežnico, okrog 2 h.
Opombe: Plezalci, ki pozimi plezajo Korito ali sosednje grape, velikokrat prečijo greben levo, do območja Krnčice ali Vrat, od koder je možno sestopati po ne preveč zahtevnem pobočju v smeri Drežniških Raven. Ponuja se veliko število manj izrazitih grap, treba je samo izbrati pravo. Ta varianta je v nasprotni smeri idealen teren ob primernih razmerah za manj izurjene plezalce in alpinistične šole, vodene pod strokovnim vodstvom. Iz vrha Krna se običajno koristi sestop po plošči proti Kožljaku, kjer lahko izbiramo kam sestopiti.
V letnih razmerah je na območju opisanega grebena dobro vidna neoznačena pot, ki je služila v času prve svetovne vojne za oskrbo fronte. Poti ni le na odseku med škrbino, kjer se konča grapa (št. 4) levo od Korita, pa vse do vrha Krna.
Skica: Peter Podgornik