9. Kralj planin: VI/IV-V, II-III, 550m + 200m skrotja, 8 h
Iztok Ipavec in Jože Makuc, 9. 8. 2003
Cela smer je prosto preplezljiva in poteka čez naravne prehode stene z neštetimi policami. Prva plezalca sta poiskala vse najlepše kar stena ponuja. Levo je možna še kaka podobna smer. Ime je dobila po veliki orlici, ki ju je pričakala z mladičem na vrhu smeri. Seveda v zraku.
Opis: Vstop v strmo poč, ki je na levo omejena s strmimi ploščami. Raztežaj in pol na veliko polico, po kateri se premakneš pol raztežaja levo in nato zaplezaš v krušljivo zajedo, ki jo modro obplezaš po levem boku. Naravni prehodi te pripeljejo pod poševne sklade, ki se jih nato pogumno lotiš naravnost navzgor in desno v čudovito ploščo, katera te spusti na super varovališče s travnato preprogo. Nadaljuješ naravnost navzgor do velike police, po njej prečiš okrog 15 metrov levo, preko previsa in v grapo, ki ji slediš. Na vrhu se grapa zoži v težak kamin. Čez najtežje mesto v smeri si urediš sam varovanje, nad njim te čaka dober klin. Varuješ nad kaminom,
prečiš 20 metrov levo in slediš naravnim prehodom stene, ki so na trenutke lepi in napeti hkrati. Ko začutiš se razvezeš in plezaš do vrha Travnika. Priporočljiva oprema: vrv dolga 60 m, 6 klinov, metulji in zatiči.
Dostop: Iz vasi Na skali. Avto parkiraš pri rampi na levi serpentini, koder začneš hojo za dolino pod Lepim Špičjem. 10 minut slediš gozdni cesti, ki jo zapustiš na stezi, ki skrene levo in je nato ves čas lepo vidna. Slediš ji slabo uro in ko dosežeš ravni del doline zaviješ desno v strme trave in meli, ki te pripeljejo pod S steno, okrog 2 h
Sestop: Po travniški dolini preko planine Na Skali na Vas na Skali. 2 h
Komentar avtorjev smeri: Ni nama jasno zakaj je na vrhu Travnika postavljen mini Aljažev stolp. Veva, da so postavitve delo Skalašev (ravno tako na vrhu Krnice v Loški steni, paše kje drugod verjetno). Stolp je lično izdelan iz nerjavečega materiala in delo nekoga, ki zna lepo oblikovati kovino, vendar ne vidiva smisla teh dejanj po volji nekoga, ki želi izpolniti željo samemu sebi brez spoštovanja lokalnih (beri naravnih) zakonov. Gore niso neka lastnina in tudi ne prostor za promoviranje društev, lahko pa so točke zbližanja z božanstvi in zgodovino nekega naroda. Triglav ima ta simbol in je v stoletju postal simbol slovenstva, torej naroda, ki je bil sposoben preživeti 1000 letno zgodovino. Ne vidim smisla v razmnoževanju tega simbola vsevprek po slovenskih gorah, kot da bi s tem sejali slabo seme, ki se na stari zemlji ni prijelo. En simbol je dovolj, na druge vrhove pa mogoče bolj spada križ, vsaj taka je navada v srednje evropskem prostoru, kamor tudi Slovenija spada. V razmislek in kot prošnja za obrazložitev, mogoče sva pa to zadnjo kje spregledala.